Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

12 (751-775)


  1.      dŕča  -e ž (ŕ) plitva vdolbina v strmem pobočju, navadno za spravljanje lesa v dolino: spuščati hlode po drčah; še dolgo po neurju se je kotalilo kamenje po drči; pot so nadaljevali kar po drči // teh. umetno narejen nepremičen ali premičen žleb za spuščanje ali spravljanje materiala: lesena drča; transportne drče ◊ gozd. žična drča žičnica z eno vrvjo, po kateri drsi tovor zaradi lastne teže; navt. drča (lesena) konstrukcija, po kateri drsijo sani ob splavitvi ladje; sanišče ♪
  2.      drčánje  -a s (ȃ) glagolnik od drčati: drčanje ladje po vodni gladini / hoja po razmočenem pobočju je bila eno samo drčanje ♪
  3.      dŕčast  -a -o prid. (ŕ) redko podoben drči: hoditi po drčastih poteh / ekspr. drčast obraz zguban, razoran ♪
  4.      drčáti  -ím nedov. (á í) 1. hitro se premikati: vozovi in avtomobili so drčali po gladki cesti; drčali smo, da so nas komaj dohajali / drčati po strmini // lahkotno se premikati po gladki površini; drseti: ladja je urno drčala prek valov / solze mu drčijo po licih tečejo, polzijo 2. brezoseb. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi biti v nevarnosti padca: v teh čevljih mi drči; na poledeneli poti mu je močno drčalo; volom drči 3. ekspr., navadno v zvezi z v hitro se bližati čemu slabemu: drčati v polom, propad / ko so ga izključili iz šole, je naglo drčal navzdol propadal drčèč -éča -e: drčeči vozovi; drčeče stopnice ♪
  5.      drčàv  -áva -o prid. (ȁ á) drsen, spolzek: spuščali so se po drčavem bregu ♪
  6.      drčljív  -a -o prid. (ȋ í) drsen, spolzek: pot je bila vsa blatna in drčljiva ♪
  7.      dŕdra  -e ž (ȓ) 1. redko lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov; raglja: vrteti drdro 2. ekspr. kdor hitro in mnogo govori: srečal je tisto sosedovo drdro ♪
  8.      drdrálo  -a s (á) šalj. kar drdra, ropota: otroci so se kar gnetli okrog vrtiljaka, okrog tistega starega drdrala ♪
  9.      drdránje  -a s (ȃ) glagolnik od drdrati: drdranje motorjev, strojnic / drdranje vlakov / mehanično drdranje pesmi / prostor je bil poln brbljanja in drdranja ♪
  10.      dŕdrast  -a -o prid. (ȓ) ekspr. ki hitro in mnogo govori: drdrasta ženska ♪
  11.      drdráti  -ám nedov. (á ȃ) 1. dajati enakomerno prekinjane ropotajoče glasove: mlinska kolesa enakomerno drdrajo; klopotci drdrajo / ekspr. strojnica je vso noč drdrala; budilka je prepozno drdrala zvonila 2. ekspr. hitro, ropotajoč se premikati: mimo so drdrali vozovi; vlaki neprestano drdrajo skozi mesto 3. ekspr. zelo hitro in enolično pripovedovati naučeno besedilo: učenec kar drdra zadnjo lekcijo / govornik je drdral svoj govor // slabš. hitro in mnogo govoriti: babe so neprestano drdrale drdráje: drdraje se voziti drdrajóč -a -e: drdrajoča kočija; prisl.: drdrajoče govoriti ♪
  12.      drdràv  -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. ki hitro in mnogo govori: drdrav otrok ♪
  13.      drdrávka  -e ž (ȃ) redko lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov; raglja ♪
  14.      dreadnought  -a [drédnot] m (ẹ̑) voj., nekdaj velika, zelo oklopljena vojna ladja, oborožena s težkimi topovi: uporaba dreadnoughtov v prvi svetovni vojni ♪
  15.      drédža  -e ž (ẹ̑) rib. vlačilna mreža za lov rib in drugih živalskih organizmov z morskega dna; strgača, draga ♪
  16.      dréganje  -a s (ẹ̄) glagolnik od dregati: veliko dreganja je bilo treba, preden so ga spravili pokonci / šele po večmesečnem dreganju je bila prošnja rešena ♪
  17.      drégati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. s koncem česa narahlo suvati: drobne veje so ga dregale v obraz; dregati s palico v rov; dregajo se s komolci // preh. nadlegovati, dražiti z dreganjem: kar naprej ga drega in beza; dregala ga je, dokler se ni zbudil; pren. zbadal in dregal ga je z ostrimi besedami 2. ekspr., navadno v zvezi z v vsiljivo spraševati, ogovarjati: dregala je vanj, dokler ni začel govoriti ♪
  18.      dregljáj  -a m (ȃ) rahel sunek s koncem česa: začutil je nenaden dregljaj v hrbet ♪
  19.      drégniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s koncem česa narahlo suniti: dregniti v ogenj; dregnil ga je s komolcem; imela je občutek, kot bi jo kdo dregnil z nožem / ekspr. dregni ga pod rebra, naj molči; pren. s svojo pripombo je dregnil v bistvo spora ∙ ekspr. dregniti v osje, sršenovo gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje 2. ekspr. prizadeti, vznemiriti: novica ga je neprijetno dregnila; z očitkom jo je hotel dregniti / poraz ga je dregnil v živo ♪
  20.      drèk  drêka m, mest. ed. tudi dréku (ȅ é) 1. vulg. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo; blato, govno, iztrebki: stopiti v drek; kurji, pasji, svinjski drek; smrad po dreku; umij se, smrdiš ko drek 2. nizko kar je malo vredno, nepomembno: vsak drek si zapiše; joka za vsak drek; tepec boš ostal, če boš bral takle drek tako slabo knjigo / bil je proti vojni in sploh vsemu temu dreku // malo vreden, nepomemben človek: ti si drek proti njemu / kot psovka na, drek hudičev, da si boš zapomnil, kdaj si izzival 3. nizko neprijeten, zapleten položaj: zdaj si pa res v dreku; zmeraj je pomagal komu iz dreka 4. nizko, v prislovni rabi izraža a) navadno v zvezi z en močno zanikanje ali zelo majhno mero: to me pa res en drek briga; vse si je sam pripravil, doma je en drek dobil; iskal sem, pa sem en drek našel b) v povedni rabi omalovaževanje: drek je vse skupaj / elipt. pravi drek, če me premestijo 5. nizko, v medmetni rabi izraža močno zanikanje ali omalovaževanje: drek, ne bom se pustil; drek, pa taka zabava! ● nizko vse en drek je, če grem ali ne vseeno je; nizko tako za en drek je, da bi ga še otrok lahko pretepel brez moči, šibek; nizko pritožuje se za vsak drek za vsako malenkost; nizko biti, stati do kolen v dreku biti v zelo neprijetnem, zapletenem položaju ♪
  21.      drekáč  -a m (á) nizko 1. kdor prostaško, grdo govori: nehaj že, drekač umazani 2. strahopeten, neodločen človek: z njim ne bo nič, čisto navaden drekač je ♪
  22.      drêkast  -a -o prid. (é) vulg. umazan: drekast otrok ♪
  23.      drekáti  -ám nedov. (á ȃ) vulg. prostaško, grdo govoriti: v gostilni so na vso moč drekali ♪
  24.      drêkec  -kca m (ē) manjšalnica od drek: na ogledalu je bilo polno mušjih drekcev / ekspr. ne razburjaj se za tak drekec ♪
  25.      drekobŕbec  -bca m (ȓ) 1. govnač, govnobrbec: drekobrbec se je preril skozi govno; rijejo po blatu kakor drekobrbci 2. nizko neprijeten, zoprn človek: spet se je vtaknil vmes ta drekobrbec / kot psovka molči, drekobrbec ♪

   626 651 676 701 726 751 776 801 826 851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA