Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

12 (597-621)


  1.      doznátek  -tka m (ȃ) star. ugotovitev, spoznanje: empirični doznatki; doznatki moderne zgodovine ♪
  2.      doznáti  -ám dov. (á ȃ) star. ugotoviti, spoznati: težko je doznati objektivno resnico / iz njegovih pisem so doznali, da se kmalu vrne izvedeli ♪
  3.      doznáva  -e ž (ȃ) star. zaznava: povezati posamezne elemente doznav ♪
  4.      doznávanje  -a s (ȃ) glagolnik od doznavati: doznavanje duševnega sveta ♪
  5.      doznávati  -am nedov. (ȃ) star. zaznavati, čutiti: doznaval je dišave, ki so se širile po zraku; doznaval je, da se luči na obrežju množijo / doznavati s čuti / iz omenjenih virov doznavamo naslednje ugotavljamo, spoznavamo ♪
  6.      doznáven  -vna -o prid. (á ā) star. zaznaven, opazen: dihanje je bilo komaj doznavno ♪
  7.      doznávnost  -i ž (á) star. zaznavnost, opaznost: rahla doznavnost dihanja / ta pojav je na robu doznavnosti ♪
  8.      dozorélost  -i ž (ẹ́) stanje dozorelega: dozorelost sadja / duševna, spolna dozorelost fanta / politična dozorelost delavstva; dozorelost ekonomskih razmer ♪
  9.      dozorênje  -a s (é) glagolnik od dozoreti: dozorenje koruze ♪
  10.      dozoréti  -ím dov., dozôrel in dozorèl in dozorél (ẹ́ í) 1. z rastjo, zorenjem priti do zrelosti: pšenica je dozorela; to sadje zgodaj dozori; seme je že dozorelo / smreke so dozorele za sečnjo; pren. njegov sklep je dozorel; misel je dozorela v njem ∙ knjiž. pridem, ko bo čas dozorel ko bo ugoden, primeren čas za to // doseči potrebno, ustrezno kakovost: sir je dozorel; salama dozori na zraku šele po kakem mesecu 2. dobiti dokončno podobo, razviti se: fant je dozorel v moža; duševno, spolno, telesno dozoreti; kulturno dozoreti / knjiž. stvar je dozorela do vrhunca / dekle je v trpljenju dozorelo // navadno v zvezi z za postati sposoben, pripravljen za kaj: ta človek še ni dozorel za življenje / spor je končno dozorel za razsodbo ◊ čeb. med dozori izgubi odvečno vodo dozôrel in dozorèl in dozorél -éla -o: dozorel človek; prezgodaj dozoreli otroci; dozorele breskve; čustveno dozorel; politično dozoreli ljudje ♪
  11.      dozorétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od dozoreti: spolno dozoretje ♪
  12.      dozoreválnica  -e ž (ȃ) redko zorilnica (sadja): ureditev dozorevalnic in hladilnic ♪
  13.      dozorévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od dozorevati: dozorevanje grozdja, sadja; doba dozorevanja / telesno dozorevanje; kulturno, pesniško dozorevanje / dozorevanje razmer ♦ agr. dozorevanje vina pridobivanje čistega duha in okusa ♪
  14.      dozorévati  -am nedov. (ẹ́) 1. z rastjo, zorenjem prihajati do zrelosti: grozdje, sadje dozoreva; ječmen je že začel dozorevati; pren. sklep je dolgo dozoreval v njem; misel na beg je vse bolj dozorevala 2. dobivati dokončno podobo, razvijati se: telesno dozorevati; kulturno, osebnostno dozorevati / knjiž. v takih razmerah je dozorevala revolucija / človek dozoreva v trpljenju dozorevajóč -a -e: dozorevajoč fant; hodil je med dozorevajočim žitom; razredno dozorevajoče delavstvo ♪
  15.      dozorítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od dozoreti ali dozoriti: dozoritev grozdja; pospešiti dozoritev sadja / spolna dozoritev; dozoritev kulture ♪
  16.      dozoríti  -ím dov., dozóril (ȋ í) narediti, da postane kaj zrelo: vročina je dozorila žito; pren. trpljenje jih je dozorilo dozorjèn -êna -o: dozorjen sir ♪
  17.      dozréti  -èm dov., dozŕl (ẹ́ ȅ) knjiž. doseči s pogledom: dna ni bilo mogoče dozreti; oči so v daljavi nekaj dozrle ♪
  18.      dozvenéti  -ím dov. (ẹ́ í) prenehati zveneti: citre še niso dozvenele / besede so dozvenele ♪
  19.      dozvenévati  -am nedov. (ẹ́) približevati se koncu zvenenja: glas zvonca polagoma dozveneva; poslednji zvoki harfe so dozvenevali ♪
  20.      dóž  -a m (ọ̑) v beneški in genovski republiki voljen dosmrtni poglavar: dragocenosti iz zapuščine bogatega doža / beneški doži ♪
  21.      dóžen  -žna -o (ọ̑) pridevnik od doga1: dožna širina ♪
  22.      dožéti  -žánjem dov., nam. dožét in dožèt (ẹ́ á) končati žetev: danes bomo doželi ♪
  23.      dožétki  -ov m mn. (ẹ̑) nar. vzhodno pojedina po končani žetvi: na dožetkih je bilo veselo / praznovanje dožetkov ♪
  24.      dóžev  -a -o (ọ̑) svojilni pridevnik od dož: doževa hči; doževa palača ♪
  25.      dóževka  -e ž (ọ̑) redko doževa žena ♪

   472 497 522 547 572 597 622 647 672 697  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA