Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

12 (447-471)


  1.      dotálen 2 -lna -o prid. (ȃ) jur. nanašajoč se na doto: dotalna pogodba / dotalno premoženje, zemljišče ♪
  2.      dotêči  -têčem dov., dotêci dotecíte; dotékel dotêkla (é) 1. s tekom priti do koga, ki gre spredaj: ženska ga je dotekla pred hišo; na konju ga je z lahkoto dotekel; v finalu njegov konj ni mogel doteči tekmeca; pren., ekspr. doteklo ga je odrešilno spoznanje 2. star. miniti, izteči se: čas hitro doteče; kmalu ti bo doteklo življenje ∙ njegova ura je dotekla umrl je; kmalu bo umrl ♪
  3.      dotedánji  -a -e prid. (ā) ki je bil, obstajal do tedaj: dotedanji razvoj šolstva / dotedanji ukrepi ♪
  4.      dotegamál  [au̯] prisl. (ȃ) zastar. dozdaj, doslej: dotegamal se ni oglasil ♪
  5.      dotegníti  in dotégniti -em dov. (ȋ ẹ́) zastar. nadomestiti: zamujenega časa ne boš nikoli dotegnil ♪
  6.      dotehdôb  prisl. (ȏ) star. dozdaj, doslej ♪
  7.      dotehmál  [au̯] prisl. (ȃ) star. do takrat, dozdaj: slovo je bilo težko, ker dotehmal še ni šel od doma ♪
  8.      dotéhtati  -am dov. (ẹ̑) končati tehtanje: prodajalka je dotehtala; pren. nisem še dotehtal njene cene ♪
  9.      dotekálka  -e ž (ȃ) zool. odprtina za dotekanje vode k škrgam in prebavilom pri školjkah in plaščarjih ♪
  10.      dotékanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od dotekati ♪
  11.      dotékati  -am nedov. (ẹ̑) tekoč prihajati kam: kri doteka v srce; voda doteka s pobočij v dolino / ob vzhodnih vetrovih dotekajo nad naše kraje hladne zračne gmote; pren. na univerze doteka čedalje več maturantov; sredstva v sklad dotekajo počasi dotekajóč -a -e: dotekajoča voda ♪
  12.      dotekniti  gl. dotakniti ♪
  13.      dótica  -e ž (ọ́) manjšalnica od dota: dobila je le skromno dotico; ekspr. kar čedno dotico bo imela precej veliko ♪
  14.      dotíčen  -čna -o prid. (ȋ) redko dotikalen: dotična ploskev ♪
  15.      dotíčni  -a -o prid. (ȋ) pisar. ki se o njem govori, nanj misli; ta, tisti: prinesel mu je dotično knjigo, za katero ga je prosil dotíčni -a -o sam.: dotični, ki je pozabil dežnik, naj se zglasi v pisarni ♪
  16.      dotíčnik  -a m (ȋ) pisar. oseba, o kateri se govori, nanjo misli; ta, tisti (človek): dotičnik je hotel po vsej sili k nam; dotičnika bo zadela huda kazen ♪
  17.      dotihmal  gl. dotehmal ♪
  18.      dotihotápiti se  -im se dov. (á ȃ) pritihotapiti se: kakor bi se namenil krast, se je dotihotapil k oknu ♪
  19.      dotík  -a m (ȋ) kratkotrajno, popolno približanje: začutiti rahel dotik; redke snežinke so se pri dotiku z zemljo raztopile; opozoriti z dotikom roke / hruške so na dotik že mehke; pren. neprijeten dotik s človeško brezčutnostjo ∙ publ. priti v dotik z drugimi deželami spoznati jih, seznaniti se z njimi; z delavci prihaja vsak dan v dotik se shaja, se druži, govori z njimi ♦ elektr. napetost dotika napetost, ki se pojavi ob okvari na kovinskih delih električnih naprav in deluje na človeka ob dotiku; med. okužba z dotikom ♪
  20.      dotíka  -e ž (ȋ) star. dotik, stik: prepovedati vsako dotiko z bolnikom ∙ star. spominja se prijatelja, s katerim je pogosto prihajal v dotiko se je shajal, družil, govoril z njim; star. to vedo vsi, ki so bili z njim v dotiki so se družili z njim, ga poznali ♪
  21.      dotikálen  -lna -o prid. (ȃ) ki se dotika: dotikalna ploskev ◊ agr. dotikalni insekticid insekticid, ki deluje ob dotiku; geom. dotikalni stožec stožec, katerega premice tvorilke so tangente dane ploskve; dotikalna ravnina ♪
  22.      dotikalíšče  -a s (í) geom. točka, v kateri se premica ali ravnina dotika krivulje ali ploskve: dotikališče tangente; pren. dotikališča med kulturami in narodi ♪
  23.      dotikálnica  -e ž (ȃ) geom. premica, ki se dotika krivulje ali ploskve ♪
  24.      dotíkanje  -a s (ȋ) glagolnik od dotikati se: vrv je bila spolzka in gladka od dotikanja neštetih rok ♪
  25.      dotíkati se  -am se nedov. (ȋ) 1. biti tako blizu česa, da pride do dotika, stika: veje se dotikajo; ne dotikaj se rane; z glavo se je dotikal stropa; pesn. zarja se je dotikala najvišjih vrhov ♦ geom. imeti v skupni točki skupno tangento 2. publ. na kratko, nekoliko govoriti o čem: dotikati se problemov; v živahnem razgovoru se je dotikal najrazličnejših vprašanj / pogovor se je dotikal dnevnih dogodkov 3. redko tikati se, zadevati: odločijo naj tisti, ki se jih to najbolj dotika dotikáje se: tekla je lahkotno, komaj dotikaje se tal dotikajóč se -a -e: ptica leti nizko, skoraj dotikajoč se gladine; dotikajoče se točke ♪

   322 347 372 397 422 447 472 497 522 547  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA