Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

12 (422-446)



  1.      dojílnik  -a [n] m () nar. vzhodno posoda za molžo, navadno z enim ušesom; golida: mati je s polnim dojilnikom stopila iz hleva
  2.      dojíti  -ím nedov. ( í) 1. hraniti s svojim mlekom: mati doji otroka; zelo dolgo je dojila / psica doji mladiče 2. nar. vzhodno iztiskati, odvzemati mleko iz vimena; molsti: dojiti kravo // nepreh. imeti, dajati mleko: doji več kot polovica krav; koza dobro doji dojèč -éča -e: doječe matere
  3.      dójka  -e ž (ọ̄) 1. vzboklina na ženskem oprsju z mlečnimi žlezami: otrok išče materino dojko; ohlapna dojka; vnetje dojk; rak na dojki 2. knjiž. dojilja: namesto matere ga je dojila dojka
  4.      dójmiti  -im tudi dójmiti se -im se dov. (ọ́ ọ̑) zastar. ganiti, pretresti: dogodki tistih dni so nas globoko dojmili; njene besede so ga dojmile
  5.      dójnica  in dojníca -e ž (ọ̑; í) nar. vzhodno žival, ki daje mleko, zlasti krava; molznica: kupil je dve dojnici; ta krava je dobra dojnica ♦ vet. žival, ki doji, zlasti svinja
  6.      dojníca  -e ž (í) zastar. dojilja: najeli so zdravo dojnico; služila je za dojnico
  7.      dojnína  -e ž () v stari Jugoslaviji denarni prispevek ustanove za bolniško zavarovanje doječim materam
  8.      dojníški  -a -o prid. () nanašajoč se na dojníce ali dojenje: dojniška doba
  9.      dójnost  -i ž (ọ́) vet. zmožnost, sposobnost za dojenje: dojnost pri svinji je upadla
  10.      dojúžnik  -a m () nar. zahodnodolenjsko (dopoldanska) malica: prinesla je koscem dojužnik
  11.      dójva  -e ž (ọ̑) nar. vzhodno molža: mati je bila ravno v hlevu pri dojvi
  12.      dók  -a m (ọ̑) pristaniška naprava za popravljanje ali čiščenje podvodnih delov ladje: spraviti ladjo v dok / ladjo so gradili v doku ♦ navt. plavajoči dok na morju; suhi dok na kopnem // del zaprte luke med dvema pomoloma za nakladanje in razkladanje blaga: ladja se je zasidrala v doku
  13.      dokadíti  -ím dov., dokádil; dokajèn ( í) kaditi do konca: dokaditi cigareto, pipo / dokadil je in vstal
  14.      dókaj  in dokàj prisl. (ọ̑; ) knjiž. precéj: od takrat je minilo dokaj let; dokaj njegovih vrstnikov je že mrtvih / njegova usoda je dokaj žalostna; hlevi so urejeni dokaj sodobno
  15.      dokazovánje  -a s () glagolnik od dokazovati: njegovo dokazovanje je pravilno; sodnik je zaključil dokazovanje; izčrpno dokazovanje; dokazovanje v matematiki; predmet dokazovanja
  16.      dolénji  stil. dólenji -a -e prid. (ẹ̄; ọ̑) zastar. ki leži, je nižje; spodnji: dolenji konec vasi / dolenje dežele južne / Dolenja vas
  17.      dolgosúknjež  -a [g] m () ekspr. kdor nosi dolgo suknjo: bradat dolgosuknjež
  18.      domáčnost  -i ž (á) 1. vzdušje, ki je značilno za dom in mirno, skladno družinsko življenje: motiti domačnost; prisrčna, tiha, topla domačnost; njihovo stanovanje je polno domačnosti in topline / v majhnem mestu ima občutek domačnosti / ni mu všeč šefova domačnost do podrejenih 2. knjiž. kar je značilno za ožjo domovino: pisatelj je želel premakniti našo književnost iz domačnosti; v prevod je vključil več neposrednih izrazov naše domačnosti
  19.      domovalíšče  -a s (í) knjiž., redko dom, bivališče: hiša je postala domovališče slikarjev
  20.      doplačeválec  -lca [c] m () kdor doplačuje
  21.      doselíti se  -sélim se dov. ( ẹ́) priseliti se: družina se je doselila pred desetletji; po vojni so se sem doselili novi ljudje doséljen -a -o: doseljeno prebivalstvo
  22.      dotakljív  -a -o prid. ( í) ki se da dotakniti: strop od tal ni dotakljiv
  23.      dotakníti se  in dotákniti se -em se dov. ( á) 1. približati se tako, da pride do dotika, stika: v pozdrav se je dotaknil čepice; dotaknila se me je in me pobožala; dotakniti se rane; skakalec se je pri doskoku dotaknil tal z rokami; dotakniti se s prsti; nalahko se dotakniti / konici sabelj sta se dotaknili; vrv se je dotaknila tal; pren. nikoli se ga ni dotaknila ljubezen; misel se ga je rahlo dotaknila // ekspr., z nikalnico izraža, da dejanje, ki izhaja iz osebka, (še) ni nastopilo: skedenj je že gorel, hiše se pa ogenj še ni dotaknil; gozd je čudovit, sekira se ga še ni dotaknila / jedi se ni niti dotaknil; pren. novi čas se ga ni niti dotaknil ∙ ekspr. noben moški se je še ni dotaknil ni imel z njo spolnih odnosov; ekspr. fant je pošten, nikoli se ne dotakne česa tujega ne vzame, ne ukrade 2. publ. na kratko, nekoliko spregovoriti o čem: govornik se je mimogrede dotaknil še tega vprašanja; z nekaj besedami se je dotaknil tudi položaja v svetu / v svoji razpravi se je dotaknil problema izseljencev 3. ekspr. rahlo udariti: če se me le dotakneš, ti bom vrnil; niti s prstom se te ne smejo dotakniti
  24.      dotakráten  -tna -o prid. (ā) ki je bil, obstajal do takrat: dotakratno društveno delovanje; dotakratno razlaganje mednarodnih dogodkov / dotakratni vzponi naših alpinistov
  25.      dotálen 1 -lna -o prid. (ā) ki sega do tal: dotalna obleka; stala je pred velikim dotalnim ogledalom / dotalni pokloni

   297 322 347 372 397 422 447 472 497 522  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA