Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

12 (3.851-3.875)


  1.      zlómljenost  -i ž (ọ́) stanje zlomljenega: zlomljenost osi / zlomljenost in nebogljenost glavne osebe ♪
  2.      zlomljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se (rad) zlomi: zlomljiva palica / odpornost vsakega človeka je zlomljiva / biti upogljiv, a ne zlomljiv ♪
  3.      zlonaméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki ima zle, nepoštene namene: klevete so širili zlonamerni ljudje; vsi niso bili zlonamerni / zlonameren pogled; zlonamerna kritika, propaganda zlonamérno prisl.: zlonamerno širiti govorice ♪
  4.      zlonamérnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost zlonamernega: očitati komu zlonamernost / zlonamernost članka ♪
  5.      zlonôsen  -sna -o prid. (ó ō) knjiž. ki prinaša zlo, nesrečo: zlonosni tujci; zlonosna ženska / zlonosni oblaki; zlonosne iskre; zlonosno nagnjenje / zlonosno pokanje ledu ♪
  6.      zlorába  -e ž (ā) 1. uporaba česa pozitivnega za kaj negativnega, slabega: zloraba dosežkov psihiatrije; zloraba svobode; zloraba književnosti v ideološke namene // uporaba koga za kaj negativnega, slabega proti njegovi volji: zaščititi človeka proti zlorabam; zloraba ljudi za poskuse / kaznovati spolno zlorabo otrok 2. uporaba v nasprotju z zakoni, pristojnostjo: razkrinkavati zlorabe; huda, velika zloraba; zloraba položaja, pooblastil // preračunana uporaba v svojo korist: zloraba zaupanja / zloraba delavcev // ekspr. neupravičena uporaba česa, sklicevanje na kaj: zloraba gesla ♪
  7.      zlorábiti  -im dov. (á ȃ) 1. uporabiti kaj pozitivnega za kaj negativnega, slabega: zlorabil je svoje darove; zlorabiti moč, pamet za grozodejstva; zlorabiti svobodo, znanje / zlorabil je svojo avtoriteto proti ljudstvu uporabil v njegovo škodo // uporabiti koga za kaj negativnega, slabega proti njegovi volji: zlorabiti otroke; zlorabili so jih za vohune / spolno zlorabiti koga imeti s kom spolne odnose kljub njegovi mladoletnosti, neosveščenosti, proti njegovi volji 2. uporabiti v nasprotju z zakoni, pristojnostjo: zlorabiti položaj, pooblastila, predpise / zlorabiti ime firme // preračunano uporabiti v svojo korist: zlorabiti gostoljubnost, zaupanje koga / ekspr. zlorabiti potrpežljivost poslušalcev // ekspr. neupravičeno uporabiti kaj, se sklicevati na kaj: zlorabiti besedo ljubezen; zlorabiti pesnika zlorábljen -a -o: zlorabljeni mladoletniki; zlorabljena ljubezen ♪
  8.      zlorábljanje  -a s (á) glagolnik od zlorabljati: zlorabljanje naravnih dobrin; zlorabljanje svobode / zlorabljanje otrok, zapornikov / zlorabljanje uradnega položaja / zlorabljanje naklonjenosti koga ♪
  9.      zlorábljati  -am nedov. (á) 1. uporabljati kaj pozitivnega za kaj negativnega, slabega: zlorabljati premoženje za lahkoživo življenje; zlorabljati sposobnosti, svobodo, znanje jezikov / zlorabljati računalnik // uporabljati koga za kaj negativnega proti njegovi volji: zlorabljati jetnike za nevarna dela; zlorabljati otroke / spolno zlorabljati koga imeti s kom spolne odnose kljub njegovi mladoletnosti, neosveščenosti, proti njegovi volji 2. uporabljati v nasprotju z zakoni, pristojnostjo: zlorabljati uradni položaj; zlorabljati samoupravljanje, zakone // preračunano uporabljati v svojo korist: zlorabljati gostoljubnost, zaupanje koga / zlorabljati čustva ljudi / zlorabljati delavce izkoriščati // ekspr. neupravičeno uporabljati kaj, se sklicevati na kaj: zlorabljati ime koga; zlorabljati pesnikove misli zlorábljan -a -o: zlorabljani mladoletniki; zlorabljano besedilo ♪
  10.      zloràd  -áda -o prid. (ȁ á) zastar. hudoben, škodoželjen: zlorad človek / zlorad smeh zlorádo prisl.: zlorado gledati ♪
  11.      zlorádost  -i ž (á) zastar. hudobnost, škodoželjnost: nasprotnikova zloradost / to je storil iz zloradosti ♪
  12.      zloslúten  -tna -o prid. (ū) knjiž. ki sluti, napoveduje zlo, nesrečo: zlosluten pisatelj, prerok / zloslutne pretnje, vesti / zloslutna tišina pred spopadom // ki izraža, kaže slutnjo nesreče, zla: po telesu mu je zagomazel zlosluten drget; vprašal je z zloslutnim glasom ♪
  13.      zlosréčen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. nesrečen: smrt zlosrečnih bratov; zlosrečni otroci / zlosrečna dežela ∙ knjiž. postaviti zlosrečne preroke na laž zlovešče ♪
  14.      zlóst  -i ž (ọ̑) knjiž. 1. lastnost, značilnost zlega: spoznati zlost greha, naklepov / zlost bolezni / odpraviti zlost na svetu zlo; umirali so od zlosti hudega; zlost presitih ljudi zla dejanja 2. zlobnost, hudobnost: priznavati svojo zavrženost in zlost / zlost epigramov / buditi v kom zlost zlobo; v glasu ni bilo več prejšnje zlosti jeze ♪
  15.      zlostáviti  -im nedov. in dov. (á ȃ) star. 1. slabo ravnati s kom: zlostavili so otroke 2. dov. spolno zlorabiti, onečastiti: zlostaviti dekle zlostávljen -a -o: zlostavljena ženska ♪
  16.      zlostávljati  -am nedov. (á) star. 1. slabo ravnati s kom: ko se je uprl, so ga nehali zlostavljati 2. spolno zlorabljati, onečaščati: v zaporih so ženske zlostavljali ♪
  17.      zlósten  -tna -o prid., zlóstnejši (ọ̑) knjiž. zloben, sovražen: zlosten pogled / vsak dan so postajali zlostnejši in močnejši ♪
  18.      zlóščiti  -im dov. (ọ̄) 1. prekriti z loščem: te lonce je treba še zloščiti 2. dati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem: zloščiti čevlje, parket / premazati pod z voščenimi čistili in zloščiti; zloščiti s suho krpo zlóščen -a -o: zloščeno pohištvo; skrbno zloščena obutev ♪
  19.      zlót  -a m (ọ̑) denarna enota Poljske: najeti več milijard zlotov posojila; bankovec za petdeset zlotov // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote ♪
  20.      zlótati  -am dov. (ọ̑) teh. spojiti kovinske dele z lotom: zlotati žlebove zlótan -a -o: zlotan spoj ♪
  21.      zlotvòr  -ôra m (ȍ ó) zastar. hudodelstvo, zločin: kaznovati koga za zlotvore ♪
  22.      zlotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) zastar. 1. nevaren, poguben: zlotvorni mikrobi; zlotvorna bolezen 2. hudodelski, zločinski: zlotvoren človek ♪
  23.      zlousóden  -dna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. poguben, usoden: njegova smrt je imela za politično življenje zlousoden pomen / to se je zgodilo v zlousodni noči ♪
  24.      zlovésten  -tna -o prid. (ẹ̄) knjiž. zlovešč: zlovesten molk, smeh; zlovestne novice ♪
  25.      zlovéšč  -a -e prid. (ẹ̄) ki napoveduje zlo, nesrečo: zlovešči obiskovalci; sova je zlovešča ptica / zlovešča hišna preiskava; zlovešča tišina pred napadom; zlovešče brnenje letal; zlovešče grmenje; zlovešče ozračje v tragediji / zlovešč pogled grozeč // ki vzbuja grozo, strah: zlovešči trenutki na strmini; zlovešče napovedi, novice; zlovešča prikazen; zlovešče tuljenje volkov zlovéšče prisl.: zlovešče se je bliskalo; oči so se mu zlovešče zasvetile; sam.: napovedovali so nekaj zloveščega ♪

   3.651 3.676 3.701 3.726 3.751 3.776 3.801 3.826 3.851 3.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA