Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
12 (3.822-3.846)
- zlódejski -a -o prid. (ọ̑) slabš. zloben, hudoben: zlodejski smeh; zlodejsko načelo ♪
- zlódejstvo -a s (ọ̑) slabš. zlobnost, hudobnost: s tem ravnanjem je razkril vse svoje zlodejstvo ♪
- zlodéjstvo -a s (ẹ̑) knjiž. zločin: očitati komu zlodejstva; preiskava zaradi zlodejstva ♪
- zlòdélo -a s (ȍ-ẹ́) zastar. hudodelstvo, zločin: kaznovati zlodelo ♪
- zlòg 1 zlóga m (ȍ ọ́) izgovorna enota iz zlogotvornega glasu ali iz zlogotvornega glasu in enega ali več soglasnikov, ki tvori besedo ali del besede: izgovarjati razločno vse zloge; izpuščati, ekspr. požirati zloge; deliti besedo na zloge; končni, prvi zlog besede; dolžina zloga / brati po zlogih s presledki med zlogi ◊ elektr. zlog kombinacija bitov, ki ustreza enemu znaku; lingv. kratki zlog s kratkim samoglasnikom; odprti zlog brez soglasnika za samoglasnikom; zaprti zlog s soglasnikom za samoglasnikom; lit. nadštevilni zlog ki je v nekaterih verzih dodan osnovni metrični shemi; muz. solmizacijski zlog s katerim se poimenuje določen ton v lestvici ♪
- zlòg 2 zlóga m (ȍ ọ́) knjiž. zgradba (snovi): zmrzal izboljša zlog prsti; grudičast, zrnat zlog ● nar. potegniti poleno iz zloga skladovnice ◊ min. kristalni zlog kristalna struktura; papir. zlog papir, zložen v obliki kvadra; petr. zlog razmerje med velikostjo zrn v kamnini; struktura; porfirski zlog ♪
- zloglásen -sna -o prid. (ā) znan po slabih lastnostih, značilnostih: zloglasen ropar; zloglasen ženskar / ekspr.: jesti je moral zloglasni ričet; zloglasna drobtinčarska politika // znan po hudih, slabih stvareh, dogodkih: zloglasen lokal, zapor; zloglasna mestna četrt / preplezati zloglasno steno ♪
- zloglásnež -a m (ȃ) ekspr. zloglasen človek: izogibati se zloglasnežev ♪
- zlogléd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ekspr. ki hudobno, neprijazno gleda: zlogled človek ♪
- zlogólk -a -o [u̯k] prid. (ọ̑ ọ̄) zastar. 1. opravljiv: bala se je zlogolkih sosedov / zlogolki časopis 2. zlovešč: zlogolki molk; zlogolka ptica ♪
- zlógoma prisl. (ọ̑) knjiž. po zlogih, zlogovaje: bral je počasi, zlogoma ♪
- zlogomérje -a s (ẹ̑) knjiž. metrika: poglavje o zlogomerju ♪
- zlogotvóren -rna -o prid. (ọ̄) lingv. ki lahko tvori zlog: samoglasniki so zlogotvorni / zlogotvorni glas; zlogotvorni r ♪
- zlogotvórnost -i ž (ọ́) lingv. značilnost zlogotvornega: zlogotvornost samoglasnikov ♪
- zlogoválen -lna -o prid. (ȃ) pri katerem se zloguje: zlogovalna metoda branja ♪
- zlogovánje -a s (ȃ) glagolnik od zlogovati: odpraviti pri branju zlogovanje / zlogovanje imena ♪
- zlogováti -újem nedov. (á ȗ) izgovarjati, brati po zlogih: pri branju je zlogoval / zlogovati besede ∙ redko množica je navdušeno zlogovala predsednikovo ime skandirala zlogováje: zlogovaje brati ♪
- zlogóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na zlog: zlogovna dolžina, meja / zlogovno znamenje / zlogovna križanka križanka, pri kateri se besede vpisujejo v vodoravne in navpične vrste po zlogih; zlogovna pisava pisava, pri kateri znaki zaznamujejo zloge ◊ lit. zlogovni metrični sistem verzni sistem, ki temelji na številu zlogov in ima določena mesta stalno poudarjena ♪
- zlogóvnica -e ž (ọ̑) uganka, pri kateri se iz navedenih zlogov sestavljajo po opisih nove besede: reševati zlogovnico ◊ lingv. zlogovnica urejen seznam znakov zlogovne pisave; silabar; šol. zlogovnica nekdaj učni pripomoček iz zlogov, iz katerih učenci sestavljajo besede ♪
- zlohôten -tna -o prid. (ó ō) ki hoče, želi zlo, slabo: zlohotni nasprotniki, ocenjevalci / zlohotno natolcevanje, podtikanje / redko zlohoten vpliv slab ♪
- zlohôtnež -a m (ȏ) ekspr. zlohoten človek: skriti pismo pred zlohotneži ♪
- zlohôtnost -i ž (ó) lastnost, značilnost zlohotnega: vzbuditi v kom zlohotnost; zlohotnost kritikov / zlohotnost ocene ♪
- zlokôben -bna -o prid. (ó ō) knjiž. 1. zloben, hudoben: zlokobna mačeha; zlokobne sile; zlokobna usoda / zlokoben obraz / zlokoben namen 2. zlovešč: temni zlokobni oblaki; zlokobna tišina pred spopadom; zlokobno znamenje 3. grozljiv, neprijeten: izogibati se zlokobnega kraja; nastala je zlokobna tema zlokôbno prisl.: zlokobno je molčal; veter je zlokobno udarjal v trhla vrata ♪
- zlòm zlôma m (ȍ ó) 1. glagolnik od zlomiti: zlom držala zaradi pritiskanja; zlom kosti ob padcu; zlom osi / zlom glavnega junaka ob koncu romana; duševni, moralni zlom koga / zlom idealov, vere v avtoriteto / zlom armade razpad, uničenje; zlom stavke / zlom fašizma; zlom režima odprava / po zlomu stare Jugoslavije 2. prenehanje možnosti obstajanja, opravljanja dejavnosti zaradi zelo slabega gospodarskega stanja: gospodarski zlom države; zlom banke 3. poškodba, pri kateri je kost prelomljena: ugotoviti zlom; ukrepi pri zlomu kosti / uravnati zlom zlomljenost ● živčni zlom stanje nenadne popolne duševne izčrpanosti zaradi duševnih naporov, čustvenega pretresa ◊ med. komplicirani zlom pri katerem kost predre kožo ali hujše poškoduje okolno tkivo; odprti zlom pri katerem kost predre kožo ♪
- zlomástiti -im dov. (á ȃ) silovito, hrupno priti skozi kaj ovirajočega: zlomastil je skozi gozd // ekspr. silovito, hrupno iti, priti: zlomastil je po stopnicah / najraje bi zlomastil nadenj; pren. nevihta je zlomastila čez gore ♪
3.672 3.697 3.722 3.747 3.772 3.797 3.822 3.847 3.872 3.897