Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

12 (3.426-3.450)



  1.      travúlja  -e ž (ú) star. slaba trava: namesto žita raste po njivah travulja
  2.      trebúšec  -šca m () redko 1. trebušček: imel je že trebušec 2. trebušnik: med vegetarijanci ni trebušcev
  3.      tréskati  -am nedov. (ẹ̄) 1. brezoseb. povzročati močne poke ob razelektritvi ozračja: ponoči je treskalo; začelo je grmeti in treskati // zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskakovati s telesa na telo: treska v skale; v samotna drevesa rado treska 2. ekspr. dajati močne, rezke glasove: granate, topovi treskajo; mine so treskale ves dan 3. ekspr. silovito loputati: jezno je treskal z vrati / vrata treskajo 4. ekspr. slišno silovito udarjati, zadevati se ob kaj: kamenje je treskalo ob skale; valovi so treskali ob čoln; toča je treskala po šipah / treskati z glavo ob zid // slišno, plosko padati: bombe so treskale okoli bunkerja; drevesa so treskala na tla 5. ekspr. močno udarjati, tolči: s palico je treskal po njegovem hrbtu; treskati koga z vso močjo / veje so ga treskale po obrazu 6. ekspr. silovito metati: treskati kamne ob obzidje; jezen je treskal kozarce na tla, v steno ● ekspr. med nami je večkrat treskalo večkrat smo se sprli, tepli; ekspr. preklinjala sta, da je kar treskalo zelo; v visoka drevesa rado treska pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki treskáje: treskaje padati; vrata so se treskaje zapirala treskajóč -a -e: treskajoče streljanje; prisl.: treskajoče goreti
  4.      tresljáj  -a m () 1. hiter, sunkovit premik, navadno sem in tja: nenaden tresljaj jo je prebudil; komaj zaznavni tresljaji letala; tresljaji strune na violini; tresljaji zemlje 2. rahla sprememba v višini, jakosti v kratkih časovnih presledkih: komaj slišni tresljaji glasu; pren., ekspr. čutili so se še tresljaji gospodarske krize ◊ teh. blažilec tresljajev
  5.      tresljánje  -a s () glagolnik od tresljati: tresljanje sita / tresljanje glasu
  6.      tresljáti  -ám nedov.) rahlo tresti: tresljati vejo / pastiričice so tresljale z repki rahlo potresavale / glas se mu treslja tresljajóč -a -e: tresljajoče brnenje
  7.      tresljàv  -áva -o prid. ( á) ki se trese: tresljav starec / tresljav glas
  8.      trésniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) treščiti: tresnilo je v gospodarsko poslopje / strela je tresnila v drevo udarila / granata je tresnila / tresnila je vrata pred njim / tresniti z vrati / bomba je tresnila ob steno bunkerja / tresnil je z nogo ob tla / spotaknil se je in tresnil na tlak / še eno reci, pa te tresnem / z vso močjo ga je tresnil po glavi / tresniti kozarec v zid / tresnil je fanta na tla
  9.      tresoglàv  in tresogláv -áva -o prid. ( á; ) ekspr. ki se mu trese glava: tresoglava starka
  10.      tresorépiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. potresavati z repom: na drevesu je tresorepila sraka
  11.      tresorépka  -e ž (ẹ̑) nar. ptica pevka z dolgim črnim in ob straneh belim repom, s katerim potresava; bela pastirica: tresorepka je za plugom pobirala črve
  12.      tresorít  -a -o prid. ( ) nar. dolenjsko nagajiv, srborit: krotiti tresorite otroke / tresoriti fantje
  13.      tresorítec  -tca m () nar. dolenjsko nagajivec, srboritež: ta tresoritec bi se rad še stepel
  14.      trhlôba  -e ž (ó) redko trohnoba: trhloba lesa / duh po trhlobi
  15.      trífázen  -zna -o prid. (-á) elektr. nanašajoč se na tri faze: trifazni tok / trifazni motor, števec / trifazni sistem sistem izmeničnih napetosti, tokov, ki so med seboj v fazi premaknjeni za 12
  16.      trijáki  -ov m mn. (á ā) nar. čas zadnjih pomladanskih ohladitev od 12. do 14. maja, ko so na koledarju Pankracij, Servacij, Bonifacij; ledeni možje: bližajo se trijaki / prišel je še pred trijaki
  17.      tríklóretilén  -a m (-ọ̑-ẹ̑) kem. trikloreten
  18.      trínajsti  in trinájsti -a -o štev. (; á) ki v zapovrstju ustreza številu trinajst: trinajsti rojstni dan; trinajstega [13.] julija; odšel je ob trinajsti (uri) 13h / trinajsto [13.] stoletje od 1200 do 1300žarg. oditi v trinajsti bataljon, trinajsto brigado med narodnoosvobodilnim bojem umreti; danes je trinajsti in še petek po ljudskem verovanju dan, ko se lahko pojavijo težave, neprijetnosti; trinajsta plača v kapitalistični ekonomiki vsota v višini mesečne plače, ki jo prejme nameščenec ali uslužbenec ob koncu leta
  19.      triplírati  -am nedov. in dov. () knjiž. 1. delati trikrat tolikšno: triplirati zmogljivost skladišča 2. trikrat, na treh mestih opravljati isto delo: triplirati raziskavo / nekatere funkcije se triplirajo
  20.      tŕmast  -a -o prid. (ŕ) 1. ki nepopustljivo vztraja pri kakem stališču, ravnanju, mnenju kljub dokazom o neustreznosti takega stališča, ravnanja, mnenja: trmast otrok; v mladosti je bil zelo trmast; trmasta in sitna ženska / trmasto vedenje / ekspr. če boš dovolj trmast, boš uspel vztrajen, odločen // ki kljub prigovarjanju noče storiti česa: kadar je trmast, pri njem nič ne dosežeš / trmast osel; trmasta mula; biti trmast kot vol 2. ekspr. ki se nerad oblikuje: trmasti lasje ∙ nar. trmasta gabrova grča ki se težko kolje, cepi tŕmasto prisl.: trmasto vztrajati pri čem; trmasto stisnjena usta; trmasto zagnan v delo
  21.      trôhica  -e ž (ó) manjšalnica od troha: porabila je zadnjo trohico moke / niti trohice prahu ni na policah prav nič / vlili so jim trohico upanja / trohico vplivati na kaj ∙ ekspr. niti trohice nismo razumeli prav nič
  22.      tropus  gl. trop figura
  23.      tŕr  medm. () posnema glas pri udarcu, ropotu, streljanju: s kladivom je tolkel po rešetkah: tin, tenk, trr / nenadoma je zapokalo: ta ta ta, trr, trrr
  24.      trubadúr  -ja m (ū) 1. v južni Franciji, od 12. do 14. stoletja pesnik in pevec ljubezenskih pesmi, ki nastopa po plemiških dvorcih: pesmi trubadurjev / provansalski trubadurji 2. ekspr. dvorljivec, slavilec: mladi pesnik je trubadur tega dekleta / trubadur domače pokrajine
  25.      tržáščina  -e ž (á) za Trst značilna (slovenska) govorica: govoriti v tržaščini

   3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA