Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

12 (3.197-3.221)



  1.      smôlež  -a m () ekspr. kdor ima smolo: smolež se je vdal v usodo
  2.      smolíka  -e ž (í) 1. agr. izcejanje smole pri koščičastem sadnem drevju: v breskovem nasadu se je pojavila smolika 2. vet. nalezljiva bolezen mladih konj z vnetjem žrela in bezgavk v grlu: konj ima smoliko
  3.      smolíkav  -a -o prid. (í) nanašajoč se na smoliko: smolikavo drevje / smolikav konj
  4.      smolíkavost  -i ž (í) agr. smolika: smolikavost marelic
  5.      smolína  -e ž (í) gozd. zareza na drevesu za izcejanje smole: narediti smolino
  6.      smolíti  -ím nedov. ( í) prepajati, mazati s smolo: smoliti nit / smoliti ladjo ◊ agr. izcejati smolo smolíti se ekspr., navadno v zvezi z okoli, okrog biti, zadrževati se kje z določenim namenom: smolil se je okoli matere, da bi dobil denar / maček se ji je smolil okrog nog ● ekspr. smoliti se okrog deklet veliko in rad se družiti z njimi; prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost
  7.      smoljênje  -a s (é) glagolnik od smoliti: smoljenje ladij, sodov
  8.      smôlnat  -a -o prid. () nanašajoč se na smolo: smolnat kip / smolnat les; smolnata bakla; trske so smolnate, zato dobro gorijo / smolnata obleka; smolnate roke / smolnat vonj smôlnato prisl.: smolnato črna brada
  9.      smolníca  -e ž (í) star. smolnata bakla: prižgati smolnico; svetiti si s smolnico // nekdaj smolnata borova trska za razsvetljavo: za nočni lov so si pripravili smolnice ◊ bot. navadna smolnica rastlina z lepljivim kolenčastim steblom, suličastimi listi in rdečimi cveti v socvetjih, Viscaria vulgaris
  10.      smolník  -a m (í) 1. smolnata bakla: svetiti s smolniki // nekdaj smolnata borova trska za razsvetljavo: prižgati smolnik 2. nar. vzhodno smolnat borov štor: sekati smolnike ◊ petr. steklasta predornina s smolastim leskom
  11.      smolnják  -a m (á) nar. vzhodno smolnata bakla: po cesti so si svetili s smolnjaki
  12.      smôlovec  -vca m (ó) nar. koroško 1. brinov grm: skriti se za smolovcem 2. brinovec: postregel jim je s smolovcem
  13.      smolovína  -e ž (í) smolnat les: smolovina dobro gori
  14.      smóter  -tra m (ọ̄) 1. kar se hoče doseči s prizadevanjem; cilj: naš smoter je jasen; doseči, uresničiti svoj smoter; podrediti se skupnim smotrom; to je moj življenjski smoter / učni, vzgojni smoter 2. navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na to, čemu je, obstaja; namen: vsaka stvar ima svoj smoter; smoter socialnega zavarovanja
  15.      smótka  -e ž (ọ̑) zastar. cigara: prižgati smotko
  16.      smotláka  -e ž (á) star. 1. nekoristne, odvečne stvari: zavreči smotlako 2. ničvredni, malovredni ljudje: v tej hiši se zbirajo pijanci, postopači in druga smotlaka
  17.      smótra  -e ž (ọ̑) zastar. revija: izšla je nova smotra / prirediti pevsko smotro
  18.      smótrn  -a -o prid., smótrnejši (ọ̑) usmerjen k določenemu cilju: uporabljati samo smotrne gibe / smotrn razvoj / tako razpravljanje ni smotrno // načrten, premišljen: posegi v naravo morajo biti smotrni; smotrno gospodarjenje smótrno prisl.: smotrno izkoriščati; smotrno urejen nasad
  19.      smótrnost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost smotrnega: smotrnost gibov; smotrnost učnega procesa / načelo smotrnosti / smotrnost v naravi / smotrnost izkoriščanja gozdov načrtnost, premišljenost
  20.      smótrnosten  -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na smotrnost: smotrnostna zasnova hiš / gledati na kaj s smotrnostnega vidika
  21.      smrád  -ú in -a m, mn. smradóvi tudi smrádi () neprijeten vonj: smrad prihaja, se širi; zavohati smrad; hlevski smrad; hud, zadušljiv smrad; smrad po mrhovini ● slabš. ta smrad nam ne bo ukazoval ničvreden, malovreden človek
  22.      smráden  -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na smrad: smradno dno kanala / smradno ozračje ♦ zool. smradna žleza smradnica
  23.      smradíti  -ím nedov., smrajèn ( í) povzročati, da se kje razširja, obstaja smrad: dolino je smradil dim
  24.      smradljív  -a -o prid. ( í) ki oddaja, daje smrad: smradljiva gnojnica; živeli so v nizkih, smradljivih kolibah / smradljiv zrak se je širil po trgu
  25.      smradljívec  -vca m () ekspr. kdor povzroča smrad: napoditi smradljivce iz sobe

   3.072 3.097 3.122 3.147 3.172 3.197 3.222 3.247 3.272 3.297  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA