Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

12 (2.897-2.921)



  1.      privalovíti  -ím dov., privalóvil ( í) valujoč priteči: morska voda je privalovila do njih / ekspr. od nekod so privalovili zvoki glasbe so se zaslišali
  2.      privándranec  -nca m () star. 1. prišlec, popotnik: okrog privandranca se je zbralo nekaj radovednežev 2. priseljenec, tujec: domačini in privandranci
  3.      privándrati  -am dov. () 1. pog. priti, pripotovati: končno je le privandral domov 2. star. priseliti se: ta trgovec je privandral v naše kraje pred dvajsetimi leti
  4.      privarčeváti  -újem dov.) z varčevanjem priti do česa: v dveh letih je privarčeval precejšnjo vsoto; privarčevala sta dovolj za hišo / z dobrim gospodarjenjem ji je privarčeval lepo doto pridobil / hodili so zgodaj spat, da so privarčevali pri petroleju porabili manj denarja zanj // narediti, da se česa porabi manj: privarčevati gorivo privarčeván -a -o: privarčevan denar
  5.      privaríti  -ím dov., priváril ( í) teh. z varjenjem pritrditi: privariti cev privarjèn -êna -o: privarjen obroč
  6.      privarováti  -újem in privárovati -ujem dov.; á) zastar. privarčevati, prihraniti: privarovala je precej denarja
  7.      priváten  -tna -o prid. () 1. ki je last posameznika, posameznikov, zaseben: privatni gozdovi; privatna proizvodnja; privatno podjetje, premoženje; privatna in družbena stanovanja / najel si je privatno sobo sobo pri osebi, ki se ne ukvarja poklicno z gostinstvom, oddajanjem sob; privatna šola šola, ki jo ustanovi, vzdržuje kako društvo // namenjen uporabi, koristi določenega posameznika, določenih posameznikov: privatni park; privatni prostori; privatna cesta; privatna in javna kopališča 2. ki je v zvezi s posameznikom, posamezniki in ne z družbeno skupnostjo: privatni interesi; ogroziti privatne koristi; privatne zadeve // nanašajoč se na posameznika kot neuradno osebo: uradni in privatni obisk; prositi koga za privatni pogovor; privatni spor; njegovo privatno mnenje je drugačno od uradnega; privatno pismo / privatno življenje ● pog. iti na potovanje po privatni liniji privatno, ne službenoekon. privatna proizvodnja proizvodnja s proizvajalnimi sredstvi v privatni lastnini; proizvodnja zasebnikov, zlasti obrtnikov; jur. privatna zdravniška praksa do 1974 zasebno opravljanje zdravniškega poklica; privatno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; ped. privatni docent v nekaterih državah predavatelj, ki ima pravico predavati na univerzi, navadno brez plačila; soc. privatni lastnik posameznik ali skupina, ki ima lastninsko pravico do proizvajalnih sredstev; privatna lastnina lastninska pravica posameznika ali skupine do proizvajalnih sredstev; šol. privatno šolanje šolanje v privatni šoli ali s posebej najetimi učitelji privátno prisl.: službeno in privatno potovati; stanovati privatno; angleščino se je učil privatno
  8.      privatíst  -a m () šol. kdor ne obiskuje šolskega pouka, ampak opravi samo izpite na šoli: pripustiti k izpitu privatista
  9.      privatístka  -e ž () ženska oblika od privatist: gimnazijo je končala kot privatistka
  10.      privatíven  -vna -o prid. () knjiž., redko izključujoč, zanikujoč: privativno mnenje
  11.      privatizácija  -e ž (á) glagolnik od privatizirati: težnje po privatizaciji
  12.      privatízem  -zma m () omejitev na zasebno življenje: očitati komu privatizem / privatizem romantičnih pesnikov
  13.      privatizêrski  -a -o prid. () nav. slabš. ki teži k omejitvi na zasebno življenje: privatizerska miselnost
  14.      privatizíranje  -a s () glagolnik od privatizirati: privatiziranje družbenih zadev / privatiziranje dela izobraženstva
  15.      privatizírati  -am dov. in nedov. () nav. ekspr. družbeno, kolektivno spremeniti v privatno: skupina študentov je časopis privatizirala / privatizirati kadrovsko politiko privatizírati se omejiti se na zasebno življenje: popolnoma se je privatiziral
  16.      privátnica  -e ž () ženska oblika od privatnik: mlin ima neka privatnica
  17.      privátnik  -a m () kdor ima lastna proizvajalna sredstva in jih uporablja ter se s tem preživlja, zasebnik: pustil je službo pri podjetju in postal privatnik; obdavčenje privatnikov / dela kot privatnik ∙ ekspr. tu sem samo kot privatnik neuradno, zasebno
  18.      privátniški  -a -o prid. () nanašajoč se na privatnike, zasebniški: privatniška dejavnost / privatniška miselnost, zavest
  19.      privátništvo  -a s () nav. ekspr. omejitev na zasebno življenje: očitati komu privatništvo
  20.      privátnokapitalístičen  -čna -o prid. (-í) nanašajoč se na privatni kapital: privatnokapitalistično gospodarstvo / privatnokapitalistična lastnina
  21.      privátnolastnínski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na privatno lastnino: privatnolastninski odnosi / privatnolastninska proizvodnja
  22.      privátnolastníški  -a -o prid. (-) nanašajoč se na privatne lastnike ali privatno lastništvo: privatnolastniška miselnost / privatnolastniška proizvodnja
  23.      privátnopráven  -vna -o prid. (-ā) nanašajoč se na privatno pravo: privatnopravno razmerje / privatnopravni zahtevek
  24.      privátnost  -i ž () 1. značilnost privatnega: poudariti privatnost srečanja 2. privatno življenje, delovanje: posegati na področje privatnosti / umakniti se, zapreti se v privatnost
  25.      privážati  -am nedov. () vozeč spravljati kaj na določen kraj: privažati pesek

   2.772 2.797 2.822 2.847 2.872 2.897 2.922 2.947 2.972 2.997  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA