Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

12 (2.872-2.896)


  1.      priučevánje  -a s (ȃ) glagolnik od priučevati: omogočiti priučevanje delavcev; usposabljati se za kako delo s priučevanjem; doba priučevanja / priučevanje na delovnem mestu, v delovni organizaciji / priučevanje pravilne izgovarjave ♪
  2.      priučeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati koga sposobnega za opravljanje določenega dela neposredno z opravljanjem tega: priučevati delavce; tri mesece so se priučevali / dekleta so se priučevala šivanju pri domačih šiviljah priučeváti se star. učiti se, navajati se, zlasti v stiku z okoljem: otroci so se priučevali šolskemu redu ♪
  3.      priučítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od priučiti: sprejeti delavca za priučitev kovinske stroke; poklicna priučitev delavcev / priučitev tujih jezikov ♪
  4.      priučíti  -ím dov., priúčil (ȋ í) 1. narediti koga sposobnega za opravljanje določenega dela neposredno z opravljanjem tega: priučiti koga za delo s strojem; delavci so se v kratkem času priučili / priučiti se kuhanju / fant se je priučil obrti izučil 2. redko navaditi, privaditi: priučiti mladino vljudnemu vedenju / priučiti učencem delovne navade privzgojiti priučíti se star. naučiti se, navaditi se, zlasti v stiku z okoljem: v tujini se je kmalu priučil jezika, jeziku / priučiti se branju / priučiti se šegam in navadam kraja / človek se vsemu priuči se vsega privadi priučèn -êna -o: priučeni gibi; bil je izkušen in vsemu priučen / priučeni delavec delavec, ki opravlja delo, za katero ni potrebna poklicna izobrazba ♪
  5.      priučítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na priučitev: za to delo je potrebna daljša priučitvena doba / priučitvena sposobnost ♪
  6.      priučljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da priučiti: opravljati hitro priučljivo delo 2. ki se (hitro) nauči česa: psa sta priučljiva ♪
  7.      priučljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost priučljivega: stopnja priučljivosti ♪
  8.      priúhek  -hka m (ȗ) nav. mn., vet. kožna guba pri perutnini kot zunanji del sluhovoda: štajerke z belimi priuhki ♪
  9.      priúkati  -am dov. (ū) ukajoč priti: po cesti je nasproti priukal mlad mož ♪
  10.      priušésen  -sna -o prid. (ẹ̑) anat., v zvezi priušesna slinavka obušesna slinavka: vnetje priušesne slinavke ♪
  11.      priúšnik  -a m (ȗ) knjiž. prisluškovalec, vohun: imel je veliko priušnikov, ki so vohunili zanj ♪
  12.      privabítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od privabiti: skrbeti za privabitev tujih turistov ♪
  13.      privabíti  in privábiti -im dov. (ȋ á) 1. z vabljenjem, prigovarjanjem doseči, da kdo kam pride: goste je znal privabiti; privabiti otroke na dvorišče // doseči, da kdo kam pride sploh: z dobro postrežbo je privabil veliko kupcev / privabiti miš v past / ekspr. petje je privabilo v gostilno še druge ljudi / ekspr. pomlad je privabila ptice 2. nav. ekspr. narediti, doseči, da se kaj pojavi, nastopi: njen dovtip mu je privabil na usta smehljaj; s svojim pripovedovanjem je znal vsem privabiti solze v oči 3. z vabljenjem narediti, da kdo pride s kom, čim v določen odnos: privabiti nove člane, naročnike ♪
  14.      privábljanje  -a s (á) glagolnik od privabljati: privabljanje turistov / privabljanje rib / najustreznejša oblika za privabljanje občinstva na koncerte ♪
  15.      privábljati  -am nedov. (á) 1. z vabljenjem, prigovarjanjem dosegati, da kdo kam pride: privabljal je otroke na dvorišče in se z njimi igral / na dom privablja različne ljudi vabi // dosegati, da kdo kam pride sploh: privabljati kupce z dobro ponudbo / privabljati ribe z lučjo / ta drama bo privabljala gledalce vseh vrst; ekspr. lepote kraja privabljajo vedno več turistov 2. nav. ekspr. delati, dosegati, da se kaj pojavi, nastopi: s svojim pripovedovanjem jim je privabljal smeh; take igre privabljajo ljudem solze v oči 3. z vabljenjem delati, da kdo pride s kom, čim v določen odnos: privabljati nove člane, naročnike 4. vzbujati pri kom zanimanje: ta doba ga je že od nekdaj privabljala; njo privablja glasba ● ekspr. toplota mi je privabljala spanec na oči povzročala, da sem postal zaspan; to privablja strelo v to pogostoma udari strela ♪
  16.      priváda  -e ž (ȃ) knjiž. 1. navada: vse to mu je postalo že vsakdanja privada / delati kaj iz privade 2. glagolnik od privaditi: privada oči na svetlobo ♪
  17.      priváditi  -im dov. (á ȃ) navaditi: privaditi otroka na red / privaditi žival na novo ime priváditi se 1. priti v stanje, ko se kaj ne zdi več težavno: privadil se je nerodne opore; privaditi se delu v rudniku / oči so se privadile delu v temnici // priti v stanje, ko se kaj ne zdi več nenavadno, nedomače: privaditi se novega pohištva; privaditi se novemu okolju; otrok se je v vrtcu hitro privadil 2. s ponavljanjem kakega dejanja priti v stanje, ko postane to potreba, navada: privaditi se ponočevanja; privaditi se kajenju / elipt. privadil se je vina pitja vina ● bakterije so se privadile na življenje v vodi prilagodile; ekspr. človek se vsemu privadi tudi težavna stvar postane človeku sčasoma manj težavna privájen -a -o: ne bo opustil privajenega načina življenja; na to je že privajen; s privajeno kretnjo si je potisnil klobuk na čelo ♪
  18.      privadljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da privaditi: privadljive živali ♪
  19.      privága  -e ž (ȃ) zastar. kosti, manjvredni deli mesa, ki se pri tehtanju dodajajo mesu v določenem razmerju in zaračunajo po ceni zahtevanega mesa: dal mu je preveč privage ♪
  20.      privájanje  -a s (ā) glagolnik od privajati1: privajanje novemu okolju; privajanje na sonce; privajanje na dodeljeno vlogo v predstavi / privajanje na red ♪
  21.      privájati 1 -am nedov. (ā) navajati: privajati otroka na red, snago / privajati koga na kako delo privájati se 1. prihajati v stanje, ko se kaj ne zdi več težavno: počasi se je začel privajati težkemu gozdnemu delu; privajati se na hitrost / noge so se mu spet privajale hoji // prihajati v stanje, ko se kaj ne zdi več nenavadno, nedomače: privajati se spremembam; na novo pokrajino so se morali šele privajati 2. s ponavljanjem kakega dejanja prihajati v stanje, ko postane to potreba, navada: privajati se na pitje (alkoholnih pijač) / elipt. privajati se na vino na pitje vina ♪
  22.      privájati 2 -am nedov. (ā) redko 1. voditi: kadar je prihajala domov, je privajala s seboj otroke / privajati vojake k raportu 2. dovajati: kri privaja celicam kisik ♪
  23.      privájenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost privajenega človeka: privajenost na red / privajenost na dim / privajenost na lagodno življenje ♪
  24.      privál  tudi privàl -ála m (ȃ; ȁ á) knjiž., redko 1. naval: zadržati prival ljudi 2. val: obalo zalivajo veliki privali ♪
  25.      privalíti  -ím dov., priválil (ȋ í) z valjenjem, kotaljenjem spraviti kam: privaliti skalo; ukazal jim je privaliti sod vina privalíti se ekspr. nerodno, okorno priti: v gostilno se je privalil debel gospod // hitro, neurejeno priti v velikem številu: množica se je privalila iz dvorane; otroci so se privalili na igrišče / na nebo so se privalili temni oblaki ♪

   2.747 2.772 2.797 2.822 2.847 2.872 2.897 2.922 2.947 2.972  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA