Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
12 (2.726-2.750) 
- požlahtnjeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. agr. izboljševati lastnosti rastline s križanjem, namernim izborom: požlahtnjevati žito; požlahtnjevati s cepljenjem 2. knjiž. plemenititi: njena ljubezen ga požlahtnjuje / požlahtnjevati jezik ♪
- požlampáti -ám dov. (á ȃ) nizko popiti, izpiti: večino žganja je sam požlampal ♪
- požléd -a m (ẹ̑) alp. tanka ledena obloga na drevju ali skalovju: na vejah se je naredil požled; zdrsniti na požledu ♪
- požlédica -e ž (ẹ̑) alp. požled, žled: steno je pokrivala zelenkasta požledica ♪
- požléviti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. popiti, izpiti: brž je požlevil svojo merico vina ♪
- požlobudráti -ám dov. (á ȃ) ekspr. nerazločno, hitro reči, povedati: tako je požlobudrala, da je nisem razumel ♪
- požmériti -im dov. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. pogledati, navadno z napol zaprtimi očmi: požmeriti skozi trepalnice ♪
- požmŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) nar. pomežikniti: nagubančil je čelo in požmrknil / požmrkniti z očmi ♪
- požmrkováti -újem nedov. (á ȗ) nar. pomežikovati: prestrašeno je požmrkoval / požmrkovati z očmi ♪
- požókati -am dov. (ọ́ ọ̄) nar. podrezati, pobrskati: požokati s palico v duplino ♪
- prakticírati -am nedov. (ȋ) 1. navadno s prislovnim določilom delati v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica: prakticirati na sodišču, v bolnici; po diplomi je eno leto prakticiral / fant še prakticira ∙ star. že petnajst let prakticira zdravniški poklic opravlja 2. publ. uresničevati, izvajati: prakticirati demokracijo; prakticirati politiko miroljubne koeksistence / to se danes pogosto prakticira dela / z oslabljenim pomenom prakticirati gospodarsko sodelovanje z manj razvitimi državami gospodarsko sodelovati ♪
- praskétniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) dati kratek, rezek glas: plamen sveče prasketne / ekspr. strel je prasketnil v noč ♪
- pravíloma prisl. (ȋ) izraža ponavljanje, skladno z določenim pravilom: po drugi stopici je praviloma zareza // knjiž. ponavadi, večinoma: v partizanskem vojskovanju praviloma ni fronte ne zaledja; sodišče odloča praviloma na podlagi obravnave ♪
- praznovérje -a s (ẹ̑) verovanje v nenavadno, skrivnostno moč pojavov, stvari: preganjati, širiti praznoverje / smejali so se mu zaradi njegovega praznoverja ♪
- preblážen -a -o prid. (ȃ) ekspr. presrečen: bil je ves preblažen / preblažen nasmeh ♪
- precizíjski -a -o prid. (ȋ) teh. za katerega je značilna velika preciznost: precizijski instrumenti / precizijski barometer; precizijska tehtnica tehtnica, ki omogoča zelo natančno tehtanje od 0,01 g do 1 g ♪
- preddúrje -a s (ȗ) knjiž. preddverje: preddurje cerkve / preproga se je spuščala po stopnicah preddurja ♪
- predjèm -éma m (ȅ ẹ́) knjiž. predujem: dati predjem; prositi za predjem ♪
- predólgčas [u̯g] prisl. (ọ̑) v povedno-prislovni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku preveč dolgčas: samemu je bilo na vasi predolgčas ♪
- predročênje -a s (é) glagolnik od predročiti: predročenje in zaročenje / držati roke v predročenju ♪
- predŕsati -am dov. (ȓ) 1. drsaje priti z enega konca česa na drugega: predrsati progo v rekordnem času / komaj je predrsal razdaljo od vrat do postelje drsaje prehodil 2. drsaje prehiteti: predrsati nasprotne branilce 3. z drsanjem narediti luknjo: predrsati podplate, rokave ♪
- predrtína -e ž (í) knjiž. odprtina, navadno okenska: predrtina v prvem nadstropju / predrtina v stropu / okenska predrtina ♦ arheol. luknja v kovinskem okrasku kot njegova sestavina ♪
- predŕtje -a s (ȓ) glagolnik od predreti: predrtje kože / predrtje mehurja ♪
- predrugáčba -e ž (ȃ) zastar. predrugačenje: prizadevati si za predrugačbo življenja / v novi izdaji poezij je več predrugačb in popravkov sprememb ♪
- predrugáčenje -a s (ȃ) glagolnik od predrugačiti: poskrbeti za predrugačenje socialnih razmer; predrugačenje življenja / notranje predrugačenje / predrugačenje pogodbe ♪
2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 
