Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

12 (2.322-2.346)


  1.      nèshájan  -a -o prid. (ȅ-á) nevzhajan: neshajan kruh ♪
  2.      neshojen  gl. neizhojen ♪
  3.      nèsigníran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. nepodpisan, nezaznamovan: slike so ostale nesignirane ♦ num. nesignirani novec novec brez označbe kovnice ♪
  4.      nèsigúren  -rna -o prid. (ȅ-ȗ) pog. negotov, dvomljiv: uspeh predstave je precej nesiguren / njen položaj je nekoliko nesiguren / nesigurne vesti / ima nesiguren nastop nesamozavesten, neodločen ♪
  5.      nèsigúrnost  -i ž (ȅ-ȗ) pog. negotovost, dvom: dogodek ga je spravljal v nesigurnost; notranja nesigurnost / življenjska nesigurnost ♪
  6.      nèsimétričen  -čna -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni simetričen: nesimetričen obraz; nesimetrična oblika; nesimetrične obrvi / nesimetrični liki ♪
  7.      nèsimpátičen  -čna -o prid. (ȅ-á) ki ni simpatičen: nesimpatičen moški; zdaj se mu ni zdela več tako nesimpatična / ekspr. misel na ta poklic mu ni bila več tako nesimpatična / evfem. ni smela pomisliti na to, da bo morala do smrti živeti s tem nesimpatičnim človekom zoprnim ♪
  8.      nèsistemátičen  -čna -o prid. (ȅ-á) ki ni sistematičen: nesistematično delo / veliko so jim pojasnili tudi slučajni, nesistematični podatki nesistematično zbrani nèsistemátično prisl.: nesistematično delati; nesistematično poučevati, vzgajati ♪
  9.      nèsistemátičnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nesistematičnega: nesistematičnost dela zmanjšuje uspeh / nesistematičnost pri pouku je lahko zelo škodljiva ♪
  10.      nèsklonljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) lingv. ki se ne da sklanjati: nesklonljiva beseda ♪
  11.      nèsporazúm  -a m (ȅ-ȗ) 1. kar je nasprotno, drugačno od sporazuma: nesporazum med njima se je hitro poravnal; nesporazum med strankama 2. kar nastane zaradi nepravilnega razumevanja česa: nesporazum v debati je nastopil zaradi nepoučenosti nekaterih; film temelji na komiki nesporazumov / ekspr., kot podkrepitev da ne bo nesporazuma: to je pravzaprav vaša dolžnost / knjiž. mišljenje, naj se umetnost zapira v ozke meje, je nesporazum zmota, zabloda 3. nav. mn., evfem. prepir, spor: pogosti nesporazumi mu onemogočajo zbrano delo; poravnati nesporazume ♪
  12.      nèstváren  -rna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni stvaren: stvarni in nestvarni predmeti / v govorjenju je precej nestvaren; nestvarne želje / ekspr. živi v nestvarnem svetu / nestvarni podatki neresnični nèstvárno prisl.: nestvarno govoriti ♪
  13.      neučákaven  -vna -o prid. (ā) star. neučakan: zelo neučakaven je bil, hotel je izvedeti vse naenkrat / siten in neučakaven je ♪
  14.      nèupoštéven  -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž. ki se ne da upoštevati: neupošteven predlog, ugovor; opravičilo se mu je zdelo neupoštevno ♪
  15.      nèvêlik  -íka -o prid. (ȅ-é ȅ-í) nav. ekspr. srednje velik: stanuje v neveliki hiši z vrtom; dekle nevelike rasti / evfem. pokazal je neveliko delavnost, zavzetost majhno / knjiž. neveliko življenje nepomembno ♪
  16.      névropsihiatríja  -e ž (ẹ̑-ȋ) veda o živčnih, duševnih motnjah in boleznih ter o njihovem zdravljenju: razvoj nevropsihiatrije; specializacija iz nevropsihiatrije ♪
  17.      nèzanesljívec  -vca m (ȅ-ȋ) ekspr. nezanesljiv človek: imajo ga za nezanesljivca ♪
  18.      nèzmóten  -tna -o prid. (ȅ-ọ̑) zastar. nezmotljiv: domišljal si je, da je nezmoten / nezmotna resnica ♪
  19.      nèznačájnež  -a m (ȅ-ȃ) ekspr. neznačajen človek: s temi neznačajneži ni hotel imeti opravka ♪
  20.      nèznačájnost  -i ž (ȅ-ȃ) lastnost neznačajnega človeka: zaradi svoje neznačajnosti ni užival spoštovanja ♪
  21.      nèznačílen  -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni značilen, ni tipičen: neznačilni primeri bolezni / neznačilna pisava ♪
  22.      neznajdljiv  ipd. gl. neiznajdljiv ipd. ♪
  23.      neználec  -lca m (ȃ) knjiž. neveden človek, nevednež: vsi so veliki neznalci; pravi neznalec je ♪
  24.      nèznàn  in nèznán -ána -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-á; ȅ-á) nepomemben, brezpomemben: delo neznanega avtorja; na seznamu so bila samo neznana imena ♪
  25.      neznàn  in neznán -ána -o prid. (ȁ á; á) 1. ki ni znan: hodil je po neznanih krajih; srečevati neznane ljudi / neznani moški glasovi; tuji, neznani obrazi / neznani občutki; začutil je neznano bolečino / iz neznanega vzroka se je prestrašila; neznana prihodnost / problem mu je bil neznan ni bil poučen o njem / enako prijazni so do znanih in neznanih gostov katerih ne poznajo; po imenu mu je neznan ga ne pozna ∙ izpisuje si neznane besede katerih pomena ne ve, ne razume; ekspr. skrbi so mu neznane nima skrbi; ekspr. razsipnost mu je ostala neznana ni postal razsipen ♦ jur. obtoženec je neznanega bivališča 2. katerega identičnost, izvor nista ugotovljena: grobovi neznanih vojakov; vlomilec je neznan ga še iščejo / grob neznanega junaka grobnica s posmrtnimi ostanki vojaka, narejena v spomin na padle v boju za domovino; neznani leteči predmet občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka 3. star. nenavaden, čuden: pogled na razdejanje je bil neznan; obšla ga je neznana groza 4. star. neznanski: prizadejal jim je neznano sramoto; zavladalo je neznano veselje neznáno prisl.: neznano se je razveselil; neznano jezen je bil / v povedni rabi ni mu bilo neznano, da ga ne marajo / odšel je neznano kam; prišel je od neznano kod / piše se tudi skupaj: oditi neznanokam; stanuje neznanokje; sam.: to je zanj nekaj neznanega; pot v neznano; strah pred neznanim ♦ ped. načelo od znanega k neznanemu ♪

   2.197 2.222 2.247 2.272 2.297 2.322 2.347 2.372 2.397 2.422  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA