Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

12 (226-250)


  1.      búkovka  -e ž (ú) palica iz bukovega lesa: zavihteti bukovko ♪
  2.      búkovnik  -a m (ū) v 18. in 19. stoletju nešolan literarno delujoč človek: dejavnost bukovnikov na Koroškem ♪
  3.      búkovniški  -a -o (ū) pridevnik od bukovnik: bukovniško delovanje ♪
  4.      búkovništvo  -a s (ū) delovanje bukovnikov: bukovništvo na Koroškem ♪
  5.      búkovski  -a -o prid. (ū) star. knjižen: bukovska latinščina mu ni tekla gladko // latinski: naučiti se bukovskega jezika ♪
  6.      búkselj  -na tudi -slja [sǝl] m (ú) ekspr. neumen, omejen človek: kakšen bukselj je ta človek / kot psovka tega bukseljna pa tudi ni od nikoder! ♪
  7.      búkva  -e ž (ȗ) zool. manjša morska riba z vretenastim trupom in dolgo hrbtno plavutjo, Box boops ♪
  8.      búrkle  -kel ž mn. (ȗ) orodje za premikanje loncev v kmečki peči: z burklami popravljati ogenj v peči; ropotala je po peči z burklami in lonci ◊ metal. priprava za prenos in nagibanje livarskih loncev ♪
  9.      cágelj  -glja m (á) metal. ulita klada za nadaljnjo obdelavo: segrevanje in valjanje železnih cagljev ♪
  10.      cécniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. gorenjsko klecniti, omahniti, zdrkniti: starec je utrujeno cecnil na klop; mlaj se je začel dvigati in kmalu je cecnil v jamo ♪
  11.      celovečéren  -rna -o prid. (ẹ́) navadno v zvezi s film, igra ki traja približno dve uri: premiera celovečernega baleta; prvi slovenski celovečerni film Na svoji zemlji; celovečerni koncert; celovečerna igra ♪
  12.      cenzurírati  -am nedov. in dov. (ȋ) opravljati cenzuro: cenzurirati članke, filme, knjige / zapornikom so cenzurirali vsa pisma // pri cenzuri izločiti, prepovedati: oblast je dve kitici pesmi cenzurirala, češ da imata protidržavno ost cenzuríran -a -o: v drugi izdaji je avtor znova vstavil cenzurirane odstavke prve izdaje; cenzurirana verzija pesmi ♪
  13.      cerkvén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cerkev: cerkveni stolp, zvon; cerkvena vrata / cerkveni ključar; cerkveni pevci / cerkveni dostojanstveniki; cerkvena hierarhija; cerkvene zapovedi; cerkveno pravo, sodišče / cerkveni pogreb; cerkvena pesem, umetnost; reven kot cerkvena miš zelo ◊ lingv. cerkvena slovanščina obredni slovanski jezik od 12. stoletja dalje; rel. cerkveni očetje krščanski pisatelji iz prvih sedmih stoletij; cerkveni zbor zborovanje škofov in teologov, na katerem rešujejo vprašanja doktrinarnih in disciplinskih zadev cerkve; cerkvena politika politika cerkve; načela, po katerih ureja država odnose do cerkve; cerkveno leto leto, ki se začne z adventom cerkvéno prisl.: cerkveno se poročiti ♪
  14.      cês  -a m, tudi neskl. (ȇ) muz. za polton znižani ton c: zaigrati ces; neskl. pril.: Ces-dur durov tonovski način s sedmimi nižaji ♪
  15.      cícibanski  -a -o (ȋ) pridevnik od ciciban: cicibanski krožek ♪
  16.      címavica  -e ž (í) nar. ledene rože, ki se napravijo na vlažnih tleh ♪
  17.      cípkati  -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom cip: sinice cipkajo po drevju cipkajóč -a -e: škrjanček se oglaša s cipkajočim glasom ♪
  18.      civílen  -lna -o prid. (ȋ) 1. ki se ne nanaša na vojsko, vojake: civilni in vojaški invalidi; šel bo za civilnega pilota; civilna oblast na osvobojenem ozemlju; je v civilni službi; civilno letališče; v vojni trpi tudi civilno prebivalstvo; diplomantom vojnih akademij se priznava tudi v civilnem življenju fakultetna izobrazba / polkovnik se je preoblekel v civilno obleko 2. ki se nanaša na necerkvene obrede: pogreb ne bo cerkven, ampak civilen; civilna poroka 3. jur. nanašajoč se na osebnopravne ali premoženjskopravne odnose: tožba v civilnem procesu; civilna pravda; sodišče rešuje civilne in kazenske zadeve; civilno sodišče ◊ jur. civilni komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; civilni zakonik zakon, ki obsega celotno v državi veljavno civilno pravo; civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; voj. civilna zaščita ukrepi za varstvo civilnega prebivalstva, zlasti med vojno civílno prisl.: poročila sta se civilno; civilno oblečen moški ♪
  19.      civilizatóričen  -čna -o prid. (ọ́) ki pospešuje civilizacijo: civilizatorične težnje; civilizatorično poslanstvo znanosti // redko civilizacijski: civilizatorične dobrine ♪
  20.      civilizíranec  -nca m (ȋ) kdor uporablja dosežke civilizacije: divjak in civiliziranec se morata boriti za obstanek; pomehkužen civiliziranec ♪
  21.      civilizíranost  -i ž (ȋ) lastnost civiliziranega človeka: človekova civiliziranost in kultiviranost ♪
  22.      civilizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) razširjati, prinašati civilizacijo: civilizirati barbare; civilizirati družbo civilizírati se uporabljati dosežke civilizacije: v dvajsetih letih se je dežela močno civilizirala civilizíran -a -o: civiliziran človek; ta dogodek je pretresel ves tedanji civilizirani svet; to je zelo kultivirana in civilizirana dežela / biti vajen udobnega in civiliziranega življenja / šalj. zdaj ko si se obril, si vsaj podoben civiliziranemu človeku ♪
  23.      civílnoprávden  -dna -o prid. (ȋ-ȃ) nanašajoč se na civilno pravdo: civilnopravdni postopek ♪
  24.      civílnopráven  -vna -o prid. (ȋ-ā) nanašajoč se na civilno pravo: civilnopravni spor / civilnopravna sankcija ♪
  25.      cíza 1 -e ž (í) ročni voziček na dveh kolesih: naložiti na cizo; voziti s cizo na trg; branjevska, mlekarska ciza // slabš. voz: pripeljal se je v stari cizi ♪

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA