Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

12 (2.176-2.200)



  1.      naskrív  prisl. () star. skrivaj, naskrivaj: naskriv izginiti; naskriv poizvedovati, pošiljati poročila
  2.      nasprótniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nasprotnike: nasprotniška mnenja, stališča / nasprotniška mornarica
  3.      našepetávati  -am nedov. () knjiž. prišepetavati: nekaj mu našepetava / našepetavali so mu na uho, kakšna je
  4.      natískati  -am dov. (í) redko natisniti: natiskati knjigo / dela mu še niso natiskali natískan -a -o: natiskano delo
  5.      navdihoválka  -e [k tudi lk] ž () ženska, ki da navdih: navdihovalke pesnikov
  6.      navduševálec  -lca [c tudi lc] m () kdor navdušuje za kaj: govornik je bil navduševalec množic
  7.      navduševálen  -lna -o prid. () s katerim se navdušuje: imeti navduševalen govor; navduševalne pesmi / knjiž. odnos delavcev do knjižnice je navduševalen navdušujoč
  8.      navduševánje  -a s () glagolnik od navduševati: navduševanje za boj, prostost / knjige so bile edini predmet njegovega navduševanja
  9.      navduševáti  -újem nedov.) 1. povzročati veliko veselje, voljo, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost: navduševati ljudi za planinstvo; znal je navduševati učence za vse, kar je lepo in dobro; navduševati se za napredne ideje / publ. nova moda se navdušuje nad dolgimi oblekami 2. vzbujati zelo pozitiven čustveni odnos do česa: s svojim petjem je navduševal poslušalce / gore so ga vedno navduševale; obiskovalci se navdušujejo nad lepim razgledom in prijaznostjo domačinov navdušujóč -a -e: navdušujoč se za literaturo, je veliko bral; njegov predlog je navdušujoč; spregovoril je nekaj navdušujočih besed
  10.      navdúšiti  -im dov.) 1. povzročiti pri kom veliko veselje, voljo, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost: učitelj ga je navdušil za matematiko; znal je navdušiti ljudi za delo; navdušiti se za šport 2. vzbuditi zelo pozitiven čustveni odnos do česa: prva predstava gledalcev ni navdušila; po naravi je tak, da ga težko kaj navduši; že ob prvem srečanju se je navdušil za dekle / navdušiti se nad dosežki tehnike navdúšen -a -o: navdušen planinec, športnik; navdušen pristaš nove umetniške smeri; zelo je navdušen za poezijo; poslušalci so bili navdušeni nad izvajalci / govoriti navdušene besede; prisl.: navdušeno delati, govoriti, pozdravljati; predsednika so povsod navdušeno sprejeli
  11.      navdušljív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki se (hitro) navduši: je navdušljiv človek / biti navdušljivega značaja
  12.      návečer  -a m (ā) redko večer pred praznikom ali določenim dogodkom: to je bil navečer pred poroko / na navečer tekmovanja; prim. večer
  13.      navečérjati se  -am se dov. (ẹ̑) najesti se pri večerji: pri nas se boš navečerjal / tu se lahko poceni navečerjaš
  14.      navédba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od navesti: zahtevati navedbo kraja, vsebine // kar se ustno ali pismeno posreduje drugim: potrditi navedbo, navedbe; navedbe so resnične, točne / po njegovih navedbah je bilo drugače ♦ jur. navedbe obtožnice, prič
  15.      navédek  -dka m (ẹ̑) knjiž. 1. citat: izpustiti, preveriti navedek; navedki iz Cankarja / dobesedni navedek 2. redko podatek, pojasnilo: biografski navedki; mesto poudarka, sklanjatev in drugi navedki o krajevnih imenih
  16.      návplij  -a m (á) zool. ličinka nižjih rakov s tremi pari členastih končin
  17.      nažéti  -žánjem dov., nam. nažét in nažèt (ẹ́ á) z žetjem priti do določene količine česa, navadno žita: naželi so dovolj pšenice; nažeti travo za zajce
  18.      nebrójen  -jna -o prid. (ọ̑) zastar. številen, zelo velik: nebrojna množica / nebrojne luči mesta / na vesti je imel nebrojne sleparije
  19.      nèdišèč  -éča -e prid. (- -ẹ́) ki ne diši, ne oddaja vonja: nedišeče rastline
  20.      nèdoštudíran  -a -o prid. (-) ki ni doštudiral: nedoštudiran sin / nedoštudiran pravnik
  21.      nègalánten  -tna -o prid. (-) ki mu manjka galantnosti, ljubeznivosti: neprijazen, negalanten človek je / ima čudne, negalantne navade
  22.      nèinteligénten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki mu manjka inteligentnosti, inteligence: njegova mati je bila preprosta, vendar ne neinteligentna ženska / neinteligentna žival / zastavil mu je precej neinteligentno vprašanje
  23.      neizréčen  -čna -o prid. (ẹ̄) star. neizmeren, nepopisen: neizrečna sreča; njegovo trpljenje je bilo neizrečno neizréčno prisl.: neizrečno priden otrok
  24.      nèklásičen  -čna -o prid. (-á) ki ni klasičen: predstava te neklasične tragedije je vzbudila veliko pozornost
  25.      nèlikvidíran  -a -o prid. (-) nav. ekspr. ki ni likvidiran: nelikvidirani ostanki kapitalistične miselnosti ♦ adm. nelikvidirani računi

   2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA