Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

12 (2.172-2.196)



  1.      napojíti  -ím dov., napójil ( í) 1. dati živali vodo: hitro je napojil konja; živino je treba še napojiti; jelen se ob jezeru napoji in napase; pren., ekspr. njegove besede so ji napojile srce s pelinom 2. nav. ekspr. v veliki količini dati piti (alkoholno pijačo): napojila ga je z vinom; preveč so ga napojili / svoje goste hočejo kar najbolje nahraniti in napojiti 3. nav. ekspr. dati, dovesti čemu vodo: glino najprej napojijo, da postane mehka / dež je napojil suho zemljo / deske so se napojile z vlago napojèn -êna -o: živina je že napojena
  2.      napršíti  -ím dov., napŕšil ( í) 1. s pršenjem spraviti v kaj: nekaj laka napršimo v pokrovček in ga nato nanašamo s čopičem 2. s pršenjem nanesti na kaj: napršiti lak na lase
  3.      narèk  -éka m ( ẹ́) govorjenje besedila, namenjenega za dobeseden zapis: pisati po nareku; hiter, počasen narek / za šolsko nalogo so pisali narek / brati narek ● publ. ta poezija je nastala po nareku časa okusu, miselnosti
  4.      narógati se  -am se dov. (ọ̄) knjiž. zadovoljiti svojo potrebo, željo po roganju: ni se mu mogel narogati
  5.      naskrív  prisl. () star. skrivaj, naskrivaj: naskriv izginiti; naskriv poizvedovati, pošiljati poročila
  6.      nasprótniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nasprotnike: nasprotniška mnenja, stališča / nasprotniška mornarica
  7.      našepetávati  -am nedov. () knjiž. prišepetavati: nekaj mu našepetava / našepetavali so mu na uho, kakšna je
  8.      natískati  -am dov. (í) redko natisniti: natiskati knjigo / dela mu še niso natiskali natískan -a -o: natiskano delo
  9.      navdihoválka  -e [k tudi lk] ž () ženska, ki da navdih: navdihovalke pesnikov
  10.      navduševálec  -lca [c tudi lc] m () kdor navdušuje za kaj: govornik je bil navduševalec množic
  11.      navduševálen  -lna -o prid. () s katerim se navdušuje: imeti navduševalen govor; navduševalne pesmi / knjiž. odnos delavcev do knjižnice je navduševalen navdušujoč
  12.      navduševánje  -a s () glagolnik od navduševati: navduševanje za boj, prostost / knjige so bile edini predmet njegovega navduševanja
  13.      navduševáti  -újem nedov.) 1. povzročati veliko veselje, voljo, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost: navduševati ljudi za planinstvo; znal je navduševati učence za vse, kar je lepo in dobro; navduševati se za napredne ideje / publ. nova moda se navdušuje nad dolgimi oblekami 2. vzbujati zelo pozitiven čustveni odnos do česa: s svojim petjem je navduševal poslušalce / gore so ga vedno navduševale; obiskovalci se navdušujejo nad lepim razgledom in prijaznostjo domačinov navdušujóč -a -e: navdušujoč se za literaturo, je veliko bral; njegov predlog je navdušujoč; spregovoril je nekaj navdušujočih besed
  14.      navdúšiti  -im dov.) 1. povzročiti pri kom veliko veselje, voljo, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost: učitelj ga je navdušil za matematiko; znal je navdušiti ljudi za delo; navdušiti se za šport 2. vzbuditi zelo pozitiven čustveni odnos do česa: prva predstava gledalcev ni navdušila; po naravi je tak, da ga težko kaj navduši; že ob prvem srečanju se je navdušil za dekle / navdušiti se nad dosežki tehnike navdúšen -a -o: navdušen planinec, športnik; navdušen pristaš nove umetniške smeri; zelo je navdušen za poezijo; poslušalci so bili navdušeni nad izvajalci / govoriti navdušene besede; prisl.: navdušeno delati, govoriti, pozdravljati; predsednika so povsod navdušeno sprejeli
  15.      navdušljív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki se (hitro) navduši: je navdušljiv človek / biti navdušljivega značaja
  16.      návečer  -a m (ā) redko večer pred praznikom ali določenim dogodkom: to je bil navečer pred poroko / na navečer tekmovanja; prim. večer
  17.      navečérjati se  -am se dov. (ẹ̑) najesti se pri večerji: pri nas se boš navečerjal / tu se lahko poceni navečerjaš
  18.      navédba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od navesti: zahtevati navedbo kraja, vsebine // kar se ustno ali pismeno posreduje drugim: potrditi navedbo, navedbe; navedbe so resnične, točne / po njegovih navedbah je bilo drugače ♦ jur. navedbe obtožnice, prič
  19.      navédek  -dka m (ẹ̑) knjiž. 1. citat: izpustiti, preveriti navedek; navedki iz Cankarja / dobesedni navedek 2. redko podatek, pojasnilo: biografski navedki; mesto poudarka, sklanjatev in drugi navedki o krajevnih imenih
  20.      návplij  -a m (á) zool. ličinka nižjih rakov s tremi pari členastih končin
  21.      nažéti  -žánjem dov., nam. nažét in nažèt (ẹ́ á) z žetjem priti do določene količine česa, navadno žita: naželi so dovolj pšenice; nažeti travo za zajce
  22.      nebrójen  -jna -o prid. (ọ̑) zastar. številen, zelo velik: nebrojna množica / nebrojne luči mesta / na vesti je imel nebrojne sleparije
  23.      nèdišèč  -éča -e prid. (- -ẹ́) ki ne diši, ne oddaja vonja: nedišeče rastline
  24.      nèdoštudíran  -a -o prid. (-) ki ni doštudiral: nedoštudiran sin / nedoštudiran pravnik
  25.      nègalánten  -tna -o prid. (-) ki mu manjka galantnosti, ljubeznivosti: neprijazen, negalanten človek je / ima čudne, negalantne navade

   2.047 2.072 2.097 2.122 2.147 2.172 2.197 2.222 2.247 2.272  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA