Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

12 (2.101-2.125)



  1.      mikálnica  -e ž () delavnica, obrat za mikanje: mikalnica in predilnica
  2.      mikálnik  -a m () tekst. stroj za razčesavanje, uravnavanje prediva: kupili so nove mikalnike
  3.      míkanje  -a s () glagolnik od mikati1: mikanje volne; priprava za mikanje
  4.      míkanka  -e ž () tekst. preja iz mikanega prediva: volnena mikanka; proizvodnja mikanke in česanke
  5.      mikástenje  -a s (á) ekspr. 1. pretep, pretepanje: pri snočnjem mikastenju je staknil podplutbo; prišlo je do splošnega mikastenja 2. redko čudni, nenavadni šumi, glasovi: zbudilo ga je nekakšno mikastenje
  6.      mikástiti  -im nedov.) ekspr. 1. (močno) tepsti, pretepati: še kot otrok je mikastil svoje vrstnike; kadar je pijan, mikasti ženo in otroke; ruvala sta kole in se na vso moč mikastila z njimi / mikastil je po vratih, pa se ni nihče oglasil močno udarjal, tolkel; pren. veter mikasti vrhove dreves 2. tresti, stresati, premikati: klicala in mikastila ga je, dokler se ni prebudil 3. redko mučiti, zlasti duševno: tujec je obenem mikal in mikastil njeno bojazljivo srce / učitelj je mikastil učenca, zakaj ne prihaja redno v šolo
  7.      mílibár  -a m (-) fiz. enota za merjenje zračnega pritiska, tisočina bara: zračni pritisk je tisoč milibarov in pada
  8.      mimóza  -e ž (ọ̑) 1. bot. tropska rastlina z drobnimi cveti in pernatimi listi, ki se ob vsakem dražljaju zaprejo, Mimosa pudica: grmički dišečih mimoz; občutljiva je kot mimoza 2. poljud. okrasno sredozemsko ali tropsko drevo s pernatimi listi in rumenimi cveti v glavicah, strok. srebrnasta akacija: nasad mimoz; šopek vijolic z vejicami mimoze
  9.      minnesänger  tudi minezenger -ja [minezénger in minezênger] m (ẹ̄; ē) lit., v nemškem okolju, od 12. do 14. stoletja pesnik in pevec ljubezenskih pesmi, ki nastopa po plemiških dvorcih: pesmi trubadurjev in minnesängerjev
  10.      minomèt  -éta m ( ẹ́) orožje za izstreljevanje min pod strmim kotom na cilj v zaklonu: naravnati, postaviti minomet ♦ voj. lahki s kalibrom cevi 60 ali 82 mm, težki minomet s kalibrom cevi 120 mm
  11.      minúskula  -e ž () 1. zgod. pisava, pri kateri vse črke niso enako visoke: rokopis, pisan v minuskuli / karolinška minuskula ki ima pravilne lepopisne črke in se je uporabljala od 9. do 12. stoletja 2. knjiž. mala črka: majuskule in minuskule
  12.      mirabilít  -a m () min. rudnina natrijev sulfat z vodo
  13.      mišljáva  -e ž () zastar. mišljenje, miselnost: spoznavati ljudi in njihovo mišljavo / taka je bila tedaj moja mišljava
  14.      mládohéglovski  -a -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na mladoheglovce: mladoheglovski nazori / mladoheglovska smer v nemški filozofiji
  15.      mlekomér  -a m (ẹ̑) agr. priprava za merjenje gostote mleka; galaktometer
  16.      mnogotérnost  -i ž (ẹ̑) star. mnogovrstnost, raznovrstnost: mnogoternost literarnih smeri
  17.      moderáto  prisl. () muz., označba za hitrost izvajanja zmerno: igrati moderato moderáto -a m stavek ali skladba v tem tempu: enoličen moderato
  18.      mogótiti se  -im se tudi mogôtiti se -im se nedov. (ọ̄ ọ̑; ó ) knjiž., ekspr., s prislovnim določilom mogočno stati, razprostirati se: pred leti se je tu mogotil gozd / vse naokrog se mogoti bogastvo ● knjiž., ekspr. mogotil se je po svoji lepi novi hiši vedel se je oblastno, prevzetno
  19.      molívec  -vca m () rel. kdor moli: duhovnik blagoslovi molivce; zategli, enakomerni glasovi molivcev / prvi molivec kdor vodi molitev
  20.      mólo  -a m (ọ̑) nar. primorsko pomol: ob molu se zibljejo ribiški čolni
  21.      móloh  -a m (ọ̑) knjiž., ekspr. kar je človeku sovražno, ga uničuje: tujina je moloh; plačati davek molohu kapitalizmu; prezirati zlatega moloha bogastvo, denar / z oslabljenim pomenom: moloh lakomnosti ga je dobil v oblast; moloh vojne
  22.      mólos  -a m (ọ̑) vet. pes Ilirov, iz katerega so se razvile nekatere pastirske pasme
  23.      mólotovka  -e ž (ọ̑) žarg., voj. z vnetljivo snovjo napolnjena steklenica za zažiganje, navadno oklopnih vozil: oddelki metalcev molotovk
  24.      mólov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mol1: molov akord, trozvok; molov tonovski način / molova lestvica; c-molova lestvica
  25.      mólovski  -a -o prid. (ọ̑) muz. molov: molovski tonovski način; v skladbi so molovska mesta bolj poudarjena kot durovska / molovska lestvica

   1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA