Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

12 (2.097-2.121)


  1.      mikádo  -a m (ȃ) naslov za japonskega cesarja: mikado se je vrnil v Tokio ◊ igr. družabna igra s paličicami različnih barv in vrednosti ♪
  2.      mikálec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) tekst. delavec pri mikalniku: mikalci in predice ♪
  3.      mikálen  -lna -o prid. (ȃ) tekst. s katerim se mika: mikalni stroj ♪
  4.      mikálka  -e [lk in u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od mikalec: mikalke in predice ♪
  5.      mikálnica  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za mikanje: mikalnica in predilnica ♪
  6.      mikálnik  -a m (ȃ) tekst. stroj za razčesavanje, uravnavanje prediva: kupili so nove mikalnike ♪
  7.      míkanje  -a s (ȋ) glagolnik od mikati1: mikanje volne; priprava za mikanje ♪
  8.      míkanka  -e ž (ȋ) tekst. preja iz mikanega prediva: volnena mikanka; proizvodnja mikanke in česanke ♪
  9.      mikástenje  -a s (á) ekspr. 1. pretep, pretepanje: pri snočnjem mikastenju je staknil podplutbo; prišlo je do splošnega mikastenja 2. redko čudni, nenavadni šumi, glasovi: zbudilo ga je nekakšno mikastenje ♪
  10.      mikástiti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. 1. (močno) tepsti, pretepati: še kot otrok je mikastil svoje vrstnike; kadar je pijan, mikasti ženo in otroke; ruvala sta kole in se na vso moč mikastila z njimi / mikastil je po vratih, pa se ni nihče oglasil močno udarjal, tolkel; pren. veter mikasti vrhove dreves 2. tresti, stresati, premikati: klicala in mikastila ga je, dokler se ni prebudil 3. redko mučiti, zlasti duševno: tujec je obenem mikal in mikastil njeno bojazljivo srce / učitelj je mikastil učenca, zakaj ne prihaja redno v šolo ♪
  11.      mílibár  -a m (ȋ-ȃ) fiz. enota za merjenje zračnega pritiska, tisočina bara: zračni pritisk je tisoč milibarov in pada ♪
  12.      mimóza  -e ž (ọ̑) 1. bot. tropska rastlina z drobnimi cveti in pernatimi listi, ki se ob vsakem dražljaju zaprejo, Mimosa pudica: grmički dišečih mimoz; občutljiva je kot mimoza 2. poljud. okrasno sredozemsko ali tropsko drevo s pernatimi listi in rumenimi cveti v glavicah, strok. srebrnasta akacija: nasad mimoz; šopek vijolic z vejicami mimoze ♪
  13.      minnesänger  tudi minezenger -ja [minezénger in minezênger] m (ẹ̄; ē) lit., v nemškem okolju, od 12. do 14. stoletja pesnik in pevec ljubezenskih pesmi, ki nastopa po plemiških dvorcih: pesmi trubadurjev in minnesängerjev ♪
  14.      minomèt  -éta m (ȅ ẹ́) orožje za izstreljevanje min pod strmim kotom na cilj v zaklonu: naravnati, postaviti minomet ♦ voj. lahki s kalibrom cevi 60 ali 82 mm, težki minomet s kalibrom cevi 120 mm ♪
  15.      minúskula  -e ž (ȗ) 1. zgod. pisava, pri kateri vse črke niso enako visoke: rokopis, pisan v minuskuli / karolinška minuskula ki ima pravilne lepopisne črke in se je uporabljala od 9. do 12. stoletja 2. knjiž. mala črka: majuskule in minuskule ♪
  16.      mirabilít  -a m (ȋ) min. rudnina natrijev sulfat z vodo ♪
  17.      mišljáva  -e ž (ȃ) zastar. mišljenje, miselnost: spoznavati ljudi in njihovo mišljavo / taka je bila tedaj moja mišljava ♪
  18.      mládohéglovski  -a -o prid. (ȃ-ẹ́) nanašajoč se na mladoheglovce: mladoheglovski nazori / mladoheglovska smer v nemški filozofiji ♪
  19.      mlekomér  -a m (ẹ̑) agr. priprava za merjenje gostote mleka; galaktometer ♪
  20.      mnogotérnost  -i ž (ẹ̑) star. mnogovrstnost, raznovrstnost: mnogoternost literarnih smeri ♪
  21.      moderáto  prisl. (ȃ) muz., označba za hitrost izvajanja zmerno: igrati moderato moderáto -a m stavek ali skladba v tem tempu: enoličen moderato ♪
  22.      mogótiti se  -im se tudi mogôtiti se -im se nedov. (ọ̄ ọ̑; ó ȏ) knjiž., ekspr., s prislovnim določilom mogočno stati, razprostirati se: pred leti se je tu mogotil gozd / vse naokrog se mogoti bogastvo ● knjiž., ekspr. mogotil se je po svoji lepi novi hiši vedel se je oblastno, prevzetno ♪
  23.      molívec  -vca m (ȋ) rel. kdor moli: duhovnik blagoslovi molivce; zategli, enakomerni glasovi molivcev / prvi molivec kdor vodi molitev ♪
  24.      mólo  -a m (ọ̑) nar. primorsko pomol: ob molu se zibljejo ribiški čolni ♪
  25.      móloh  -a m (ọ̑) knjiž., ekspr. kar je človeku sovražno, ga uničuje: tujina je moloh; plačati davek molohu kapitalizmu; prezirati zlatega moloha bogastvo, denar / z oslabljenim pomenom: moloh lakomnosti ga je dobil v oblast; moloh vojne ♪

   1.972 1.997 2.022 2.047 2.072 2.097 2.122 2.147 2.172 2.197  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA