Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

12 (2.076-2.100)



  1.      mávšelj  -šlja m (á) igr. hazardna igra s kartami, pri kateri mora igralec, ki igro vodi, doseči dva vzetka, soigralci pa po enega: igrati mavšelj; žarg. vrgli so mavšelj
  2.      maxwell  -a [máksvel in méksvel] m (; ẹ̑) fiz. enota za merjenje magnetnega pretoka, stomilijonina webra
  3.      máz  -í ž () knjiž. mazilo, mast: mazati z mazjo // premaz: maz se je hitro posušila ◊ anat. sklepna maz gosta tekočina v sklepih za zmanjšanje trenja; med. sirasta maz belkasta obloga na novorojenčkovi koži
  4.      mazáč  -a m (á) 1. nav. slabš. kdor nestrokovno opravlja kako delo, zlasti zdravljenje: stroj je popravljal neki mazač; pomoči ni iskal pri zdravnikih, ampak pri domačih mazačih / novinarski mazač 2. slabš. slikar: mazač je razstavil svoje delo kot umetnino; jezil se je, da mazaču ne da hčere 3. redko mazalec: napravil je izpit za mazača na ladji ● slabš. papirni mazač pisatelj, pesnik
  5.      mazáčica  -e ž (á) redko mazačka: ker ni bilo babice, je pri porodu pomagala neka mazačica
  6.      mazáčka  -e ž () nav. slabš. ženska, ki nestrokovno opravlja kako delo, zlasti zdravljenje: pri porodu ni pomagala babica, ampak neka mazačka; ker ni dobila dovoljenja za splav, je šla k mazački
  7.      mazálec  -lca [c tudi lc] m () delavec, ki skrbi za mazanje strojev: zaposlen je kot mazalec / mazalec strojev
  8.      mazálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na mazanje: mazalna mast; mazalno olje / mazalna naprava, odprtina
  9.      mazálka  -e ž () strojn. priprava za mazanje, montirana pri ležaju: napolniti mazalke / kapalna mazalka nad ležajem, iz katere priteka olje v ležaj po kapljah; Staufferjeva mazalka ki ima obliko lončka s pokrovčkom na navoj in se uporablja za mazanje z mastjo; mazalka s stenjem
  10.      mazálnost  -i ž () teh. lastnost, značilnost mazalnega: mazalnost maziv
  11.      mazálo  -a s (á) nav. ekspr. sredstvo za mazanje: nima nobenega mazala za čevlje / v torbici je imela veliko zbirko mazal kozmetičnih sredstev
  12.      medaljón  -a m (ọ̑) obesek za na vrat v obliki ploščate škatlice, v kateri je portret ali kak drug spominski predmet: nositi medaljon; medaljon z očetovo sliko; verižica z zlatim medaljonom ◊ gastr. okrogla rezina navadno telečjega mesa; um. okrogla, ovalna slika ali relief na steni, spomeniku
  13.      mêdmet  -éta mẹ́) lingv. nepregibna beseda, ki izraža duševno stanje, spodbujanje k dejanju ali posnemanje zvokov, glasov: izraziti kaj z medmetom / pregibni medmeti
  14.      meglénast  -a -o [mǝg] prid. (ẹ̄) nekoliko meglen: meglenasto ozračje / meglenasta ravan / meglenasta svetloba
  15.      mejíti  -ím nedov. ( í) 1. imeti isto, skupno mejo: Slovenija meji na Avstrijo, Hrvatsko, redko z Avstrijo, s Hrvatsko / tu meji dolenjsko narečje na gorenjščino / soba meji z eno steno na dvorano / v gozdu meji s sosedom 2. knjiž. omejevati, zapirati: visoke skale so mejile globel / črta dreves je mejila obzorje 3. redko deliti, ločevati: obzidje je mejilo mesto od predmestja / ekspr. ta dva dogodka mejijo mnoga leta 4. ekspr., navadno v zvezi z na biti zelo podoben: njegovo pisanje meji na reportažo / to meji že na blaznost
  16.      mendránje  -a [mǝn] s () glagolnik od mendrati: mendranje trave, žita / mendranje po hiši
  17.      merkantilíst  -a m () pristaš merkantilizma: fiziokrati in merkantilisti
  18.      méšanica  -e ž (ẹ́) navadno s prilastkom kar je sestavljeno, pripravljeno iz različnih snovi: precediti, skuhati mešanico; čajna, krmna mešanica; mešanica koruze in pšenice ♦ agr. krmilna mešanica mešanica močnih krmil za namensko vzrejo; avt. mešanica pogonsko gorivo, sestavljeno iz bencina in olja // kar je iz različnih sestavin sploh: jezikovna, stilna mešanica; njegovo pismo je mešanica slovenščine in srbohrvaščine / mešanica iskrenosti in laži
  19.      métercènt  -énta in -ênta [tǝr] m (ẹ̄- ẹ̄-ẹ́, ẹ̄-é) redko metrski cent: vola sta tehtala tri metercente manj kakor prejšnja
  20.      mèzda  -e in mezdà -è in mézda -e in mêzda -e [prvi obliki mǝz] ž (ǝ̄; ; ẹ̄; é) 1. v kapitalistični ekonomiki plačilo za delo, navadno fizično, ki ga opravi najemni delavec za delodajalca: mezde se dvigajo, padajo; dnevna, tedenska mezda; boj za zvišanje mezd / akordna mezda ♦ ekon. mezda plačilo za delavčevo delovno silo, prodano lastniku proizvajalnih sredstev; časovna mezda ki se obračunava po trajanju dela; minimalna mezda najnižja dopustna 2. publ. plača, osebni dohodek: mezde so v tej državi še dokaj nizke; zamrznitev mezd in cen
  21.      mihájlovičevec  -vca m () ekspr., med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik protipartizanskih oboroženih enot Draže Mihajlovića; četnik: spopad z mihajlovičevci
  22.      mikádo  -a m () naslov za japonskega cesarja: mikado se je vrnil v Tokio ◊ igr. družabna igra s paličicami različnih barv in vrednosti
  23.      mikálec  -lca [lc in c] m () tekst. delavec pri mikalniku: mikalci in predice
  24.      mikálen  -lna -o prid. () tekst. s katerim se mika: mikalni stroj
  25.      mikálka  -e [lk in k] ž () ženska oblika od mikalec: mikalke in predice

   1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA