Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

12 (1.901-1.925)



  1.      krokodílov  -a -o prid. () nanašajoč se na krokodile: krokodilova koža / beležnica, vezana v krokodilovo usnje ∙ ekspr. pretakati krokodilove solze z jokom kazati nepristno, lažno žalost, sočutje
  2.      krokodílski  -a -o prid. () ekspr. tak kot pri krokodilu: imel je veliko krokodilsko glavo; krokodilske oči ∙ ekspr. pretakati krokodilske solze krokodilove, krokodiljeelektr. krokodilska sponka sponka v obliki čeljusti za začasno električno povezavo
  3.      krokotáti  -ám in -óčem nedov., ọ́) redko krakati: jata krokarjev je krokotala
  4.      krókus  -a m (ọ̑) knjiž. rastlina, ki požene spomladi iz gomolja bele, oranžne ali vijoličaste cvete; žafran: med travo je bilo vse polno krokusov; krokusi in teloh
  5.      króm  -a tudi kròm krôma m (ọ̑; ó) kem. trda težka kovina srebrno bele barve, element Cr: zlitina železa in kroma ∙ pog., ekspr. avto je ves v laku in kromu zelo se sveti; neskl. pril.: usnj. krom usnje kromovo usnje
  6.      krotênje  -a s (é) glagolnik od krotiti: krotenje podivjane živali / krotenje upornikov / krotenje jeze, strahu
  7.      kŕšenje  -a s (ŕ) glagolnik od kršiti: kršenje obveznosti odplačevanja; kršenje predpisov
  8.      krvodajálka  -e [k in lk] ž () ženska oblika od krvodajalec: že več let je krvodajalka
  9.      kuhálen  -lna -o prid. () ki je za kuhanje: kuhalna naprava / kuhalna temperatura / električni štedilnik s štirimi kuhalnimi ploščami
  10.      kultúrnopolítičen  -čna -o prid. (-í) nanašajoč se na kulturno politiko: sprejeti kulturnopolitični program; zanimali so se za kulturnopolitična dogajanja / kulturnopolitična publicistika; kulturnopolitična zgodovina
  11.      kupónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kupon: kuponski sistem / kuponski listek
  12.      kúštrav  -a -o prid. (ū) ekspr. 1. ki ima zelo goste, navadno kodraste lase: kuštrav fant / skozi okno je pomolil kuštravo glavo / kuštravi lasje 2. razmršen: bil je kuštrav in neobrit
  13.      kvárnost  -i ž (á) lastnost, značilnost kvarnega: čutiti je bilo kvarnost njegovega delovanja / kvarnost alkoholizma
  14.      l  [èl in lǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, l êla tudi l-ja ( ; ǝ̏) trinajsta črka slovenske abecede: mali l; napisano z dvema l; cev ima obliko črke L // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči l ◊ lingv. mehki ali palatalni l [l'] izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev za zgornjimi zobmi; srednji l izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi jezična konica za zgornjimi zobmi; trdi ali velarni l [ł] iygovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu; deležnik na -l
  15.      lahkokrúhar  -ja m () star. kdor (rad) dobro živi brez dela, truda: on je lahkoživec in lahkokruhar
  16.      lahkomíšljenec  -nca m () redko lahkomiseln človek, lahkomiselnež: med tistimi, ki gredo na visoke hribe, je tudi nekaj lahkomišljencev
  17.      lahkomíšljenka  -e ž () redko lahkomiselna ženska, lahkomiselnica: velika lahkomišljenka
  18.      lahkomíšljenost  -i ž () lahkomiselnost: dokazal je svojo lahkomišljenost; mladostna lahkomišljenost / zagrešiti lahkomišljenost
  19.      lahkonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž., ekspr. hiter, uren, živahen: takrat sem bil še lahkonog; lahkonoga deklica; lahkonoga srna lahkonógo prisl.: lahkonogo je skočila z voza
  20.      láhkooborožênec  -nca m (ā-é) pri starih Grkih in Rimljanih lahko oborožen vojak pešec: napad lahkooborožencev
  21.      lahkosŕčen  -čna -o prid. () star. brezskrben: lahkosrčna mlada druščina lahkosŕčno prisl.: lahkosrčno žvižgaje je odšel / tako lahkosrčno so ga izločili iz svoje srede neprizadeto, ravnodušno
  22.      láhkost  -i ž (á) lastnost, značilnost lahkega: lahkost perja / peruti dajejo ptici lahkost / lahkost in gibčnost
  23.      lahkôta  -e ž (ó) 1. lastnost, značilnost lahkega: lahkota prvih uspehov ga je uspavala; lahkota in težavnost vaj / lahkota v hoji gibčnost, prožnost / obšel ga je občutek lahkote 2. v prislovni rabi, v zvezi z lahkoto izraža opravljanje, izvrševanje česa brez truda, napora: z lahkoto je nosil vreče; z lahkoto je premagal nasprotnike / on je z večjo lahkoto dobil službo kot jaz / publ., z oslabljenim pomenom če ta odlok premislimo, spoznamo z lahkoto, da so z njim dani pogoji za napredek
  24.      lahkôten  -tna -o prid., lahkôtnejši (ó) 1. ki dela videz, da zanj ni potreben telesni napor: lahkoten tek konj; lahkotna hoja / stopati z lahkotnimi koraki 2. redko ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov; lahek: lahkotno pohištvo / lahkoten dim se dviga nad hišami 3. ki glede na izrazna sredstva ne izraža, kaže truda, nespretnosti: delo je pisano v lahkotnem jeziku / lahkoten ton pogovora sproščen, prijeten 4. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki se duševno in telesno dobro počuti: bil je ves lahkoten in sproščen // ki ne prinaša (dosti) težav, neprijetnosti; lahek: življenje je zdaj lahkotnejše 5. umetniško nezahteven: lahkoten film; brati lahkotno literarno delo / repertoar tega gledališča je lahkoten lahkôtno prisl.: lahkotno hoditi, plesati; lahkotno iti mimo vseh težav brezskrbno, neprizadeto; to me nič ne skrbi, je rekel lahkotno; naslonjač učinkuje lahkotno; sam.: v njegovem vedenju je nekaj lahkotnega
  25.      lahkôtnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost lahkotnega: lahkotnost gibov / lahkotnost pisateljevega pripovedovanja, stila / lahkotnost njegovega nastopa je privlačna / lahkotnost duha gibčnost, prožnost

   1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA