Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
12 (1.897-1.921)
- krokí -ja m (ȋ) knjiž. risba, ki z malo črtami dela osnovni, bistveni vtis pokrajine, predmeta: narisati kroki; pren. pisec malih lirskih krokijev ♪
- krokírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. s krokijem upodabljati: krokirati pokrajino ♪
- krokodíl -a m (ȋ) zelo velik plazilec, pokrit z debelimi roženimi ščiti, ki živi v tropskih in subtropskih vodah: na obrežju reke so ležali krokodili; zija kot krokodil ♦ zool. nilski krokodil ♪
- krokodílji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na krokodile: bič iz krokodilje kože; široko krokodilje žrelo / krokodilje usnje ∙ ekspr. pretakati krokodilje solze z jokom kazati nepristno, lažno žalost, sočutje ♪
- krokodílov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na krokodile: krokodilova koža / beležnica, vezana v krokodilovo usnje ∙ ekspr. pretakati krokodilove solze z jokom kazati nepristno, lažno žalost, sočutje ♪
- krokodílski -a -o prid. (ȋ) ekspr. tak kot pri krokodilu: imel je veliko krokodilsko glavo; krokodilske oči ∙ ekspr. pretakati krokodilske solze krokodilove, krokodilje ♦ elektr. krokodilska sponka sponka v obliki čeljusti za začasno električno povezavo ♪
- krokotáti -ám in -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) redko krakati: jata krokarjev je krokotala ♪
- krókus -a m (ọ̑) knjiž. rastlina, ki požene spomladi iz gomolja bele, oranžne ali vijoličaste cvete; žafran: med travo je bilo vse polno krokusov; krokusi in teloh ♪
- króm -a tudi kròm krôma m (ọ̑; ȍ ó) kem. trda težka kovina srebrno bele barve, element Cr: zlitina železa in kroma ∙ pog., ekspr. avto je ves v laku in kromu zelo se sveti; neskl. pril.: usnj. krom usnje kromovo usnje ♪
- krotênje -a s (é) glagolnik od krotiti: krotenje podivjane živali / krotenje upornikov / krotenje jeze, strahu ♪
- kŕšenje -a s (ŕ) glagolnik od kršiti: kršenje obveznosti odplačevanja; kršenje predpisov ♪
- krvodajálka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od krvodajalec: že več let je krvodajalka ♪
- kuhálen -lna -o prid. (ȃ) ki je za kuhanje: kuhalna naprava / kuhalna temperatura / električni štedilnik s štirimi kuhalnimi ploščami ♪
- kultúrnopolítičen -čna -o prid. (ȗ-í) nanašajoč se na kulturno politiko: sprejeti kulturnopolitični program; zanimali so se za kulturnopolitična dogajanja / kulturnopolitična publicistika; kulturnopolitična zgodovina ♪
- kupónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kupon: kuponski sistem / kuponski listek ♪
- kúštrav -a -o prid. (ū) ekspr. 1. ki ima zelo goste, navadno kodraste lase: kuštrav fant / skozi okno je pomolil kuštravo glavo / kuštravi lasje 2. razmršen: bil je kuštrav in neobrit ♪
- kvárnost -i ž (á) lastnost, značilnost kvarnega: čutiti je bilo kvarnost njegovega delovanja / kvarnost alkoholizma ♪
- l [èl in lǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, l êla tudi l-ja (ȅ ȇ; ǝ̏) trinajsta črka slovenske abecede: mali l; napisano z dvema l; cev ima obliko črke L // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči l ◊ lingv. mehki ali palatalni l [l'] izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev za zgornjimi zobmi; srednji l izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi jezična konica za zgornjimi zobmi; trdi ali velarni l [ł] iygovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu; deležnik na -l ♪
- lahkokrúhar -ja m (ȗ) star. kdor (rad) dobro živi brez dela, truda: on je lahkoživec in lahkokruhar ♪
- lahkomíšljenec -nca m (ȋ) redko lahkomiseln človek, lahkomiselnež: med tistimi, ki gredo na visoke hribe, je tudi nekaj lahkomišljencev ♪
- lahkomíšljenka -e ž (ȋ) redko lahkomiselna ženska, lahkomiselnica: velika lahkomišljenka ♪
- lahkomíšljenost -i ž (ȋ) lahkomiselnost: dokazal je svojo lahkomišljenost; mladostna lahkomišljenost / zagrešiti lahkomišljenost ♪
- lahkonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž., ekspr. hiter, uren, živahen: takrat sem bil še lahkonog; lahkonoga deklica; lahkonoga srna lahkonógo prisl.: lahkonogo je skočila z voza ♪
- láhkooborožênec -nca m (ā-é) pri starih Grkih in Rimljanih lahko oborožen vojak pešec: napad lahkooborožencev ♪
- lahkosŕčen -čna -o prid. (ȓ) star. brezskrben: lahkosrčna mlada druščina lahkosŕčno prisl.: lahkosrčno žvižgaje je odšel / tako lahkosrčno so ga izločili iz svoje srede neprizadeto, ravnodušno ♪
1.772 1.797 1.822 1.847 1.872 1.897 1.922 1.947 1.972 1.997