Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

12 (1.876-1.900)



  1.      kötlaški  gl. ketlaški
  2.      kotlét 1 -a m (ẹ̑) kos mesa s kostjo s telečjega ali svinjskega hrbta; zarebrnica: kupiti kotlet / svinjski, telečji kotlet / za večerjo je bil svinjski kotlet z omako
  3.      kotlét 2 -a m (ẹ̑) nav. mn., zastar. zalizek: imel je črne kotlete
  4.      kotlíca  -e ž (í) knjiž. kotliček: prinesla je kotlico s toplo vodo ◊ geol. vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja v rečni strugi
  5.      kotlìč  -íča m ( í) 1. manjšalnica od kotel; kotliček: segreti vodo v kotliču / kotlič za sneg 2. knjiž. kotlu podobna vdolbina v rečni strugi: tam so bili slapovi, tolmuni in kotliči, v katerih je vrela ledena voda ◊ geogr. kotlič vrtača s strmimi pobočji v visokogorskem svetu; navt. kompasni kotlič
  6.      kotlíček  -čka m () manjšalnica od kotel: zavreti vodo v kotličku / očistiti kotliček pri štedilniku posodo za gretje in shranjevanje vode // kotličku podobna skleda za mešanje: v kotličku stepaj štiri beljake
  7.      kotlíčkar  -ja m () nekdaj popravljavec (manjših) kotlov: potujoči kotličkar
  8.      kotlína  -e ž (í) 1. nižji, zaprt svet med hribi, gorami: mesto leži v kotlini; široka kotlina / ljubljanska, trboveljska kotlina 2. zastar. jama, kotanja: ob njivi je bila plitva kotlina
  9.      kotlínast  -a -o prid. (í) nanašajoč se na kotlino: kotlinasta planota / ima kotlinasto lego
  10.      kotlínica  -e ž (í) manjšalnica od kotlina: pred njimi se iznenada odpre kotlinica; leži v kotlinici
  11.      kozáštvo  -a s () v carski Rusiji miselnost, lastnosti kozakov: duh starega kozaštva // redko kozaki: poveljevati kozaštvu
  12.      kradljív  -a -o prid. ( í) ki (rad) krade: hudoben je in celo kradljiv; kradljiv kot sraka
  13.      krápec  -pca m () gastr. jed iz valjanega testa s skutnim, smetanovim ali drugačnim namazom: jemati krapce iz peči
  14.      kravájček  -čka m () manjšalnica od kravajec: delati kravajčke
  15.      kreketáti  -ám in -éčem nedov., ẹ́) oglašati se s kratkim, rezkim glasom: nekje daleč je kreketala sraka; žabe kreketajo v mlaki
  16.      kresník  in krésnik -a m (í; ẹ̑) etn., po ljudskem verovanju bitje, ki predstavlja sonce in ima največjo moč ob kresu: verovati v kresnike
  17.      kriminálka  -e ž () 1. literarno delo iz življenja in delovanja kriminalcev in kriminalistov: bral je predvsem kriminalke in stripe / napeta kriminalka / ekspr. roman je čisto navadna kriminalka // filmska upodobitev takega dela: gledati kriminalko / v kinu predvajajo same kriminalke 2. ženska oblika od kriminalec: kaznilnica za kriminalke
  18.      krivína  -e ž (í) 1. lastnost krive črte, linije česa: izračunati, povečati krivino; skušali so izravnati krivino reke; krivina pobočja je zelo velika / pri teku je delal krivine 2. del česa, ki ima krivo linijo: zavozil je v krivino / krivina sank / čoln s krivinami na koncih ◊ anat. mala krivina vbočeni del želodca, ki je obrnjen na desno in navzgor; velika krivina izbočeni del želodca, ki je obrnjen na levo in navzdol; geom. druga krivina količina, ki skupaj s fleksijo določa prostorsko krivuljo; prva krivina količina, ki skupaj s torzijo določa prostorsko krivuljo
  19.      kŕkniti  -em dov.) ekspr., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: niti besedice ni krknil / tudi krkniti si ni upal
  20.      krokáda  -e ž () ekspr. zabava, na kateri se zlasti veliko pije in ki traja pozno v noč, (nočno) popivanje: pri vseh krokadah je vztrajal do konca
  21.      krokét  -a m (ẹ̑) 1. igra, pri kateri se s kladivom udarja lesena kroglica skozi žičnata vratca: igrati kroket; partija kroketa / igrišče za kroket 2. nav. mn., gastr. jed v obliki debelejših paniranih in ocvrtih svaljkov; hrustavec: krompirjevi kroketi s sirom
  22.      krokí  -ja m () knjiž. risba, ki z malo črtami dela osnovni, bistveni vtis pokrajine, predmeta: narisati kroki; pren. pisec malih lirskih krokijev
  23.      krokírati  -am nedov. in dov. () knjiž. s krokijem upodabljati: krokirati pokrajino
  24.      krokodíl  -a m () zelo velik plazilec, pokrit z debelimi roženimi ščiti, ki živi v tropskih in subtropskih vodah: na obrežju reke so ležali krokodili; zija kot krokodil ♦ zool. nilski krokodil
  25.      krokodílji  -a -e prid. () nanašajoč se na krokodile: bič iz krokodilje kože; široko krokodilje žrelo / krokodilje usnje ∙ ekspr. pretakati krokodilje solze z jokom kazati nepristno, lažno žalost, sočutje

   1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA