Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

12 (1.872-1.896)


  1.      koristolóvje  -a s (ọ̑) redko koristoljubje, koristolovstvo: zadostiti svojemu koristolovju / to je delal iz koristolovja ♪
  2.      kosílo  -a s (í) 1. obrok hrane, ki se jé opoldne ali zgodaj popoldne: kuhati, razdeliti, servirati kosilo; nositi kosilo iz menze; pripraviti kosilo za dvajset oseb; dobro, obilno kosilo; ostanki kosila / še nekaj mesa imam za kosilo / sestaviti jedilni list za kosilo / jesti kosilo kositi / brezmesno kosilo ∙ ekspr. pajek si je ujel muho za kosilo za hrano, jed // uživanje tega obroka: kosilo je dolgo trajalo; biti brez kosila / kosilo bo ob enih / kosilo ima v gostilni kosi / povabiti, priti na kosilo; ostati pri kosilu / delati do kosila; iti na sprehod po kosilu; ravno med kosilom je vstopil / prirediti gostu poslovilno, slavnostno kosilo; kosilo na čast predsedniku 2. nar. dolenjsko zajtrk: nesti kosilo koscem / kosilo bo ob osmih ♪
  3.      košár 2 -ja m (ā) nar. vzhodno 1. koš, košara: košar češenj 2. mreža iz vrbovih vej: nastaviti košarje piškurjem ♪
  4.      kotíti  -ím nedov. (ȋ í) pri živalih spravljati iz rodil mladiče, mladiča: preden samica koti, napravi toplo gnezdo / zajklja koti večkrat na leto / kotiti žive mladiče kotíti se 1. redko razmnoževati se, množiti se: komarji se kotijo v mlakah 2. ekspr. nastajati, pojavljati se: tu se kotijo bolezni / tako se zlo koti v družinah ♪
  5.      kötlaški  gl. ketlaški ♪
  6.      kotlét 1 -a m (ẹ̑) kos mesa s kostjo s telečjega ali svinjskega hrbta; zarebrnica: kupiti kotlet / svinjski, telečji kotlet / za večerjo je bil svinjski kotlet z omako ♪
  7.      kotlét 2 -a m (ẹ̑) nav. mn., zastar. zalizek: imel je črne kotlete ♪
  8.      kotlíca  -e ž (í) knjiž. kotliček: prinesla je kotlico s toplo vodo ◊ geol. vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja v rečni strugi ♪
  9.      kotlìč  -íča m (ȉ í) 1. manjšalnica od kotel; kotliček: segreti vodo v kotliču / kotlič za sneg 2. knjiž. kotlu podobna vdolbina v rečni strugi: tam so bili slapovi, tolmuni in kotliči, v katerih je vrela ledena voda ◊ geogr. kotlič vrtača s strmimi pobočji v visokogorskem svetu; navt. kompasni kotlič ♪
  10.      kotlíček  -čka m (ȋ) manjšalnica od kotel: zavreti vodo v kotličku / očistiti kotliček pri štedilniku posodo za gretje in shranjevanje vode // kotličku podobna skleda za mešanje: v kotličku stepaj štiri beljake ♪
  11.      kotlíčkar  -ja m (ȋ) nekdaj popravljavec (manjših) kotlov: potujoči kotličkar ♪
  12.      kotlína  -e ž (í) 1. nižji, zaprt svet med hribi, gorami: mesto leži v kotlini; široka kotlina / ljubljanska, trboveljska kotlina 2. zastar. jama, kotanja: ob njivi je bila plitva kotlina ♪
  13.      kotlínast  -a -o prid. (í) nanašajoč se na kotlino: kotlinasta planota / ima kotlinasto lego ♪
  14.      kotlínica  -e ž (í) manjšalnica od kotlina: pred njimi se iznenada odpre kotlinica; leži v kotlinici ♪
  15.      kozáštvo  -a s (ȃ) v carski Rusiji miselnost, lastnosti kozakov: duh starega kozaštva // redko kozaki: poveljevati kozaštvu ♪
  16.      kradljív  -a -o prid. (ȋ í) ki (rad) krade: hudoben je in celo kradljiv; kradljiv kot sraka ♪
  17.      krápec  -pca m (ȃ) gastr. jed iz valjanega testa s skutnim, smetanovim ali drugačnim namazom: jemati krapce iz peči ♪
  18.      kravájček  -čka m (ȃ) manjšalnica od kravajec: delati kravajčke ♪
  19.      kreketáti  -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) oglašati se s kratkim, rezkim glasom: nekje daleč je kreketala sraka; žabe kreketajo v mlaki ♪
  20.      kresník  in krésnik -a m (í; ẹ̑) etn., po ljudskem verovanju bitje, ki predstavlja sonce in ima največjo moč ob kresu: verovati v kresnike ♪
  21.      kriminálka  -e ž (ȃ) 1. literarno delo iz življenja in delovanja kriminalcev in kriminalistov: bral je predvsem kriminalke in stripe / napeta kriminalka / ekspr. roman je čisto navadna kriminalka // filmska upodobitev takega dela: gledati kriminalko / v kinu predvajajo same kriminalke 2. ženska oblika od kriminalec: kaznilnica za kriminalke ♪
  22.      krivína  -e ž (í) 1. lastnost krive črte, linije česa: izračunati, povečati krivino; skušali so izravnati krivino reke; krivina pobočja je zelo velika / pri teku je delal krivine 2. del česa, ki ima krivo linijo: zavozil je v krivino / krivina sank / čoln s krivinami na koncih ◊ anat. mala krivina vbočeni del želodca, ki je obrnjen na desno in navzgor; velika krivina izbočeni del želodca, ki je obrnjen na levo in navzdol; geom. druga krivina količina, ki skupaj s fleksijo določa prostorsko krivuljo; prva krivina količina, ki skupaj s torzijo določa prostorsko krivuljo ♪
  23.      kŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) ekspr., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: niti besedice ni krknil / tudi krkniti si ni upal ♪
  24.      krokáda  -e ž (ȃ) ekspr. zabava, na kateri se zlasti veliko pije in ki traja pozno v noč, (nočno) popivanje: pri vseh krokadah je vztrajal do konca ♪
  25.      krokét  -a m (ẹ̑) 1. igra, pri kateri se s kladivom udarja lesena kroglica skozi žičnata vratca: igrati kroket; partija kroketa / igrišče za kroket 2. nav. mn., gastr. jed v obliki debelejših paniranih in ocvrtih svaljkov; hrustavec: krompirjevi kroketi s sirom ♪

   1.747 1.772 1.797 1.822 1.847 1.872 1.897 1.922 1.947 1.972  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA