Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

12 (1.776-1.800)


  1.      járček 1 -čka m (ā) koštrunček, bacek: zaklati jarčka ♪
  2.      járček 2 -čka m (ā) manjšalnica od jarek: položiti zrna v jarčke in jih zasuti / ekspr. tak jarček bi vsak preskočil / izrazit jarček pod nosom ♪
  3.      járčica  -e ž (ā) ekspr. manjšalnica od jarica: dvorišče je bilo polno kokošk in jarčic; pren., ekspr. starejša hči ni bila več jarčica ♪
  4.      járčiti  -im nedov. (á ȃ) povzročati brejost: oven jarči járčiti se nar. spolno se združevati, pariti se: ptice se jarčijo ♪
  5.      járčji  -a -e prid. (ā) nar. gorenjsko ovčji: jarčja koža ♪
  6.      járčka  -e ž (ā) mlada, zlasti pomladanska kokoš: jarčke so že začele nesti ♪
  7.      járd  -a m (ȃ) angleška in ameriška dolžinska mera, približno 91,4 cm: kupiti tri jarde tkanine ♪
  8.      jarè  -éta s (ȅ ẹ́) nar. gorenjsko jagnje: ovca z jaretom ♪
  9.      jávkniti  -em dov. (á ȃ) dati visok, zategel glas, zlasti zaradi telesne bolečine: stisnil jo je za laket, da je javknila; javkniti od prepadenosti / ekspr. žival se je zgrudila, ne da bi bila javknila; pren., ekspr. radio je javknil in utihnil ∙ ekspr. ranjen sem, je javknil rekel z visokim, zateglim glasom ♪
  10.      jedrár  -ja m (á) teh. delavec, ki izdeluje jedra za ulitke: jedrar za serijska dela ♪
  11.      jélšje  -a [u̯š] s (ẹ̄) jelševje: ob reki so rasli topoli in jelšje; skriti se med jelšje ♪
  12.      jéšča  -e ž (ẹ́) 1. med., vet. napol prebavljena hrana v želodcu ali v črevesju: bruhati ješčo; črevesna, želodčna ješča 2. nar. hrana, jed: nositi ješčo oračem ♪
  13.      jezljàv  -áva -o prid. (ȁ á) 1. nar. jezikav: jezljav godec / jezljavi otroci 2. ekspr. plapolajoč, švigajoč: opazoval je jezljavi plamenček sveče ♪
  14.      jónatan  -a m (ọ̑) okroglo zimsko jabolko delno ali popolnoma rdeče barve: kompot iz jonatanov / gojiti jonatan ♪
  15.      junák  -a m (á) 1. kdor je storil izredno pogumno, junaško dejanje: neznani ljudje so v boju postali junaki; slaven junak; zgodbe o srednjeveških junakih; padel je kot junak / narodni junak zgodovinska oseba, ki se je odlikovala v boju za svoj narod; grob neznanega junaka grobnica s posmrtnimi ostanki vojaka, narejena v spomin na padle v boju za domovino // nav. ekspr. kdor prenaša, opravlja stvari, za katere je potreben velik napor, požrtvovalnost: junak je, da vzdrži v takih razmerah; v bolezni se je pokazal junaka // nav. ekspr. izredno pogumen, neustrašen človek: iskali so junaka, ki bi si upal preplavati reko; iron. junaki pa taki, vsi so zbežali 2. nav. ekspr., s prilastkom moški, ki se odlikuje v kaki stvari ali ob kakem dogodku: junak olimpijskih iger, Planice / junak dela; bil je junak dneva najpomembnejša osebnost / iron. junak v pitju; revolverski junak 3. kdor zaradi kake lastnosti vzbuja občudovanje in željo po posnemanju: vsaka doba ima svoje junake; mladina hitro menja svoje junake / salonski junak 4. ekspr. postaven, krepek moški: drevo, da ga trije junaki ne obsežejo; udarec, ki bi celo junaka pobil na tla / poglejte no, kakšen junak je že 5. glavna, osrednja oseba v literarnem delu: junak drame, romana; junaki nemega filma / Shakespearovi junaki / glavni junak // ekspr. oseba, o kateri se pripoveduje: drugo jutro je naš junak odpotoval ♪
  16.      jútrovo  in Jútrovo -ega s (ú) star. Bližnji vzhod, Srednji vzhod: prišli so z jutrovega ♪
  17.      kadílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kajenje: metati na žerjavico kadilna zrnca / kadilni pribor; kadilni salon; kadilna soba ♪
  18.      kakávov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kakav ali kakavovec: kakavovo seme; kakavova zrna / kakavov prah kakav; kakavovo maslo belo rumena snov, ki se uporablja v slaščičarstvu, kozmetiki in zdravilstvu / kakavova potica ♪
  19.      kakó  prisl. (ọ̄) 1. izraža vprašanje po načinu dejanja, dogajanja, stanja: kako je z njegovo boleznijo? kako si to dosegel? kako naj ti pomagam? / kako ti je ime? kako se pišeš? / kot nagovor, zlasti pri srečanju: kako je, fantje? kako (je) kaj (z vami)? pog. kako se imaš? kako (ti) gre? kako se počutite? pog. kako ste kaj? elipt. kako pa kaj družina? / elipt. kako (to), da še niste odpotovali? / kot vprašanje po nerazumljeni trditvi kako? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: nič se ne spominja, kdaj in kako je prišel domov; elipt. človek zabrede, da sam ne ve kako // izraža vprašanje po meri ali stopnji povedanega: kako dolgo si že tukaj? kako velik je tvoj brat? kako si zadovoljen z uspehom? / povej, kako ti ugaja film 2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi kako da izraža vprašanje po razlogu, okoliščinah, zaradi katerih nastopi dejanje: kako da sosedovih ni več k nam? kako da si to naredil? zakaj 3. v vezniški rabi, z oslabljenim pomenom, v pripovednih odvisnih stavkih, z glagoli zaznavanja za dopolnjevanje nadrednega stavka glede na predmet: začutil je, kako mu nekaj leze po roki; videl sem, kako je padel pod avto / ali slišiš kosa, kako poje? / ne zaveda se, kako je žena hudo bolna da 4. ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo povedanega: kako čudovita dolina; kako živo si ga predstavljam; publ. veliko za našo zgodovino še kako dragocenih dokumentov pa je za vedno izgubljenih / kako se mi smili; kako ga je škoda; kako vesel sem, da si prišel; elipt. prav ima, pa še kako prav // v retoričnem vprašanju izraža močno začudenje, zavrnitev: kako si še upaš priti sem; kako, ali naj čakam do sodnega dne / če se njemu ni posrečilo, kako se bo tebi 5. izraža nedoločen, poljuben način: uredi stvar kako drugače; pot boš že kako našel / elipt. bomo že kako tudi brez tebe delali, shajali, uredili ● ekspr. vse bi še bilo kako, če bi le otrok ne zbolel izraža zadovoljivo, znosno stanje; žarg., šol. kako so si stranice v trikotniku? v kakšnem razmerju; pog. kako je zunaj, ali še dežuje? kakšno vreme je; ekspr. popotniku je nič kako odleglo zelo; pog. bil je, kako bi rekel, malo neroden izraža obzirnost, negotovost; pog., ekspr. da bi ti pomagal? Saj veš kako izraža močno zanikanje, zavrnitev; ekspr. si zadovoljen? Kako da ne da, seveda; sam.: ne sme se ocenjevati samo kaj, ampak tudi kako ♪
  20.      kakofóničen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kakofonijo: kakofonična glasba / kakofonična beseda kakofónično prisl.: verz je zazvenel kakofonično ♪
  21.      kakofóničnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost kakofoničnega: kakofoničnost skladbe / kakofoničnost stavka ♪
  22.      kakofoníja  -e ž (ȋ) knjiž. neubranost glasov; neblagoglasje: evfonija in kakofonija / kakofonija besede ♪
  23.      kakópa  prisl. (ọ̄) redko izraža samoumevnost trditve; seveda: s temi besedami si kakopa cikal name; mnenja so bila različna, kakopa / v medmetni rabi pri delu nam boš pomagal? Kakopa! ♪
  24.      kakópada  prisl. (ọ̄) ekspr., redko seveda, kajpa: ta dogodek se je kakopada brž razvedel ♪
  25.      kakópak  prisl. (ọ̄) ekspr. izraža samoumevnost trditve; seveda: kobila se je ustavila. Kakopak, znašla se je pod strmim klancem; prinesite mi vina, črnega, kakopak / v medmetni rabi torej misliš zares? Kakopak! ♪

   1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA