Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

12 (172-196)


  1.      bečvà  -è tudi bèčva -e [bǝč] ž (ȁ ȅ; ǝ̏) 1. arhit. polkrožni obok nad četverokotno talno ploskvijo; banja: veža, obokana z bečvo 2. star. sod ♪
  2.      bekón  -a m (ọ̑) agr. prašič mesnate pasme za pitanje: zaklati bekona; pitanje, vzreja bekonov // ed. meso takega prašiča: prodali so tisoč ton kvalitetnega bekona ♪
  3.      belopólt  -a -o [u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je bele polti: belopolto in črnsko prebivalstvo / bila je svetlolasa in izredno belopolta ♪
  4.      berílij  -a m (í) kem. zelo trda lahka kovina sive barve, element Be: pridobivati berilij ♪
  5.      betéžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) onemogel, slab: star sem in betežen; hodil je upognjen in ves betežen; betežen starec / betežno telo // zastar. bolan, bolehen: izgovarjal se je, da ne more priti, ker je nekaj betežen ♪
  6.      bibliotéka  -e ž (ẹ̑) 1. sistematično urejena zbirka knjig; knjižnica: dopolnjevati biblioteko z novimi knjigami; bogata biblioteka; privatna biblioteka // prostor ali stavba, kjer so urejene in shranjene knjige: iti v biblioteko; sedeti v biblioteki; univerzitetna biblioteka / Mestna biblioteka 2. s prilastkom zbirka knjig iste izdaje in podobne vsebine: v Mali biblioteki izdaja založba manjša aktualna politična dela ♪
  7.      bilancírati  -am nedov. in dov. (ȋ) redko delati, sestavljati bilanco: ne zna bilancirati ♪
  8.      biotóp  -a m (ọ̑) biol. prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah, življenjski prostor: mlaka je biotop za različne organizme ♪
  9.      bísulfát  -a m (ȋ-ȃ) kem. kisla sol žveplove kisline; hidrogensulfat ♪
  10.      blagomíselnost  -i [sǝl] ž (ȋ) zastar. blagost, milina ♪
  11.      bláženost  -i ž (ȃ) ekspr. občutek največje sreče: obšla ga je neskončna blaženost; kar žarela je od blaženosti; to je zanj višek blaženosti // rel. posmrtno osrečujoče stanje zveličanih: doseči večno blaženost ♪
  12.      blažíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. raba peša lajšati, omiljevati: blažiti bolečine, žalost; blažiti huda nasprotja / veter blaži vročino / blažiti sunke 2. zastar. delati kaj blago, plemenito: ljubezen blaži človeka / umetnost blaži srce blažèč -éča -e: blažeči učinek glasbe; prisl.: obkladki delujejo blažeče ♪
  13.      blebèt  -éta m (ȅ ẹ́) slabš. nespametno, nepremišljeno govorjenje: ženski blebet / nerazumljiv bolezenski blebet ♪
  14.      blebetáč  -a m (á) slabš. kdor nespametno, nepremišljeno govori: čisto navaden blebetač je; veljal je za blebetača; neresen, površen blebetač ♪
  15.      blebetánje  -a s (ȃ) glagolnik od blebetati: ne morem prenašati njegovega blebetanja; neslano blebetanje / otrokovo blebetanje ♪
  16.      blebetáti  -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. slabš. nespametno, nepremišljeno govoriti: povej, pa ne blebetaj toliko / blebetati neumnosti; blebeta, kar mu pride na misel 2. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: dete blebeta; blebetati nerazumljive besede ♪
  17.      blebetàv  -áva -o prid. (ȁ á) slabš. ki (rad) blebeta: blebetav človek / blebetavo dete ♪
  18.      blebetávec  -vca m (ȃ) slabš. kdor nespametno, nepremišljeno govori: nepremišljen blebetavec ♪
  19.      blebetávost  -i ž (á) slabš. lastnost blebetavega človeka: njena blebetavost mu preseda ♪
  20.      blebetúlja  -e ž (ú) slabš. kdor nespametno, nepremišljeno govori, zlasti ženska: stara blebetulja ♪
  21.      blečáti  -ím nedov., bléči in blêči; bléčal in blêčal (áí) lov. v stiski ali strahu se oglašati: srna bleči ♪
  22.      blískoma  prisl. (ȋ) zelo hitro: bliskoma izginiti, odskočiti, se zasukati, zgrabiti; bliskoma plane na žrtev; riba šviga bliskoma sem in tja / bliskoma se domisliti ♪
  23.      bóbnanje  -a s (ọ̑) glagolnik od bobnati: birič je z bobnanjem klical ljudi / bobnanje železniških koles / preveč bobnanja je bilo pri tej zadevi ♪
  24.      bogatíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati kaj bogato: kupčije in špekulacije so ga vedno bolj bogatile; z delom bogatiti podjetje / železo in premog bogatita deželo 2. številčno večati, množiti: bogatiti njegov besedni zaklad; bogatiti si znanje 3. izboljševati kakovost, vrednost: bogatiti časopis z ilustracijami; bogatiti izčrpano zemljo s humusom ♪
  25.      bojažêljnost  -i ž (é) raba peša bojevitost: krotiti, podžigati bojaželjnost; mladostna bojaželjnost ♪

   47 72 97 122 147 172 197 222 247 272  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA