Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

12 (1.572-1.596)



  1.      hamsín  -a m () meteor. vroč veter, ki piha v Egiptu spomladi iz puščave
  2.      hán  -a m () v orientalskem okolju gostišče s prenočišči in prostori za živali: posedali so pred hanom in pili kavo; karavana je prenočila v hanu
  3.      handicap  tudi hendikep -a [hêndikep] m () šport., pri nekaterih tekmovanjih izenačenje možnosti za zmago, tako da dobi na začetku tekmovanja močnejši tekmovalec težje pogoje: pristati na handicap; tekmovati po pravilih handicapa // publ. kar spravi koga v neenak, slabši položaj: izključitev igralca je bila za naše moštvo precejšen handicap; kolektivu tovarne je kljub vsem handicapom uspelo osvojiti svetovni trg; neskl. pril.: handicap tekma, vožnja
  4.      handicapírati  tudi hendikepírati -am [hendikep-] dov. in nedov. () publ. spraviti koga v neenak, slabši položaj: bolezen ga je handicapirala; vsakega sobesednika že vnaprej handicapira z oznako »birokrat«
  5.      hándžar  -ja m () v orientalskem okolju enorezen bojni nož: okrašen ročaj handžarja; janičar z zakrivljenim handžarjem za pasom
  6.      hángar  -ja m (á) večji zaprt prostor, zlasti za shranjevanje letal: večina letal je bila ob začetku napada v hangarjih / hangar za motorne čolne
  7.      hángarski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na hangar: hangarske naprave / hangarsko skladišče
  8.      hanoveránec  -nca m () vet. konj hanovrske pasme: močni in vztrajni hanoveranci
  9.      hazárd  -a m () igra za denar, navadno s kartami ali kockami, katere izid je odvisen od naključja, igra na srečo: igrati, prepovedati hazard; drzen hazard; pren., ekspr. napad je bil vojaški in politični hazard
  10.      heksagonálen  -lna -o prid. () geom. ki ima šest kotov, stranic ali stranskih ploskev: heksagonalna bipiramida, prizma ♦ min. kristali v heksagonalnem sistemu v sistemu z eno navpično in s tremi vodoravnimi enako dolgimi osmi, ki se sekajo med seboj pod kotom 12
  11.      helikópterski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na helikopter: helikopterski propeler / uvedli so helikoptersko službo, ki bo nadzorovala promet / helikopterski desant
  12.      herójinja  -e ž (ọ̑) ženska oblika od heroj: uporniška herojinja
  13.      hidrogénsulfát  -a m (ẹ̑-) kem. kisla sol žveplove kisline
  14.      himalaízem  -zma m () alp. vzpenjanje na najvišje vrhove Himalaje
  15.      hipokrít  -a m () knjiž. hinavec, licemerec: vem, da nisi hipokrit
  16.      hítrica  -e ž () 1. sorazmerno velika hitrost pri opravljanjiu kakega dela: zaradi hitrice je nastalo precej napak ∙ delu se pozna hitrica zaradi prehitrega delanja, opravljanja je delo manj kvalitetno; hitrica ni prida // v prislovni rabi, s predlogom izraža veliko hitrost: brez hitrice se je odpravil; na hitrico narediti, pripraviti kaj; v hitrici je napisal odgovor; delati z največjo hitrico 2. redko hitrost, brzina: povečati, zmanjšati hitrico
  17.      hlébčar  -ja m (ẹ̑) nar. ploščato, rdeče zimsko jabolko; pogačar: največ je prodal bobovcev in hlebčarjev
  18.      hohotáti se  -ám se in -óčem se nedov., ọ́) glasno, z nizkim glasom se smejati: vsa četa se je hohotala; tako se je hohotal, da ni mogel spregovoriti hohotajóč se -a -e: hohotajoč se je opazoval prizor; hohotajoč smeh
  19.      hôpniti  -em dov.) pog., ekspr. na hitro prijeti, zgrabiti: hopnil ga je za vrat // aretirati, zapreti: včeraj ga je policija hopnila
  20.      hórda 2 -e ž (ọ̑) zool. hrbtna struna
  21.      horénden  -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko grozanski, strašanski: horendna vsota denarja; horendno število brezposelnih / zapleten je bil v horendno afero
  22.      horizónt  -a m (ọ̑) 1. del zemeljskega površja, ki se vidi s točke opazovanja; obzorje: ko so se povzpeli na vrh hriba, se jim je horizont še povečal / neizmeren morski horizont; pren., publ. znanosti se odpirajo novi horizonti // najbolj oddaljeni, končni del tega površja: sonce se nagiba k horizontu; na horizontu so se pokazala jadra; izginiti za horizontom; pren. nova literarna smer je takrat že bila na horizontu 2. knjiž. obseg izobrazbe, razgledanosti, znanja: s študijskim potovanjem si je zelo razširil horizont; ljudje ozkega horizonta 3. mont. hodnik in odkopna mesta v jami v večjih višinskih razdaljah: v novem horizontu so že uredili skladišča za orodje, strelivo in mehanizacijo za odvoz; spodnji, zgornji horizont / izvozni horizont 4. gled. zid ali zavesa v ozadju odra, ki omejuje odrski prostor in navadno predstavlja nebo: krožni, panoramski horizont / odrski horizont ◊ geod. nivelirni horizont ravnina, ki jo tvori optična os daljnogleda pri nivelizacijskem instrumentu; geom. horizont presek navpične projekcijske ravnine z vodoravno ravnino skozi projekcijsko središče (v perspektivi)
  23.      horizontála  -e ž () 1. geom. črta, vzporedna z gladino mirujoče vode: horizontala in vertikala; pren. umirjene horizontale kozolcev v razgibani gorski pokrajini 2. geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z isto nadmorsko višino; izohipsa: kartografska skica z vrisanimi horizontalami
  24.      horizontálen  -lna -o prid. () 1. vzporeden z gladino mirujoče vode; vodoraven: horizontalni položaj, presek; horizontalna lega, smer / horizontalna hitrost letala hitrost v vodoravnem letu 2. nanašajoč se na enote iste stopnje, vrednosti: horizontalno in vertikalno povezovanje organizacij
  25.      horizontálnost  -i ž () značilnost horizontalnega, vodoravnost: horizontalnost ravnine

   1.447 1.472 1.497 1.522 1.547 1.572 1.597 1.622 1.647 1.672  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA