Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

12 (147-171)

147.      avanzírati  -am dov. in nedov. (ȋ) zastar. preiti, biti povišan z nižjega službenega mesta na višje; napredovati: ali je že avanziral; avanzirati v praporščaka; avanziral je za prvega delavca ♪
148.      avanzmá  -ja m (ȃ) zastar. prehod, povišanje z nižjega službenega mesta na višje; napredovanje: končno je dočakal avanzma ♪
149.      avárski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Avare: avarski napadi ♪
150.      ávba  -e ž (ȃ) etn. žensko pokrivalo gorenjske ljudske noše z okroglim oglavjem in bogato vezenino nad čelom: na glavi je imela visoko avbo; ženske v avbah in pečah // glavi se prilegajoče žensko pokrivalo: v slaščičarni je streglo dekle z belo avbo ♪
151.      ávbe  medm. (ȃ) zastar. joj, ojej: avbe, kod hodi sirota ♪
152.      avstro...  ali ávstro... prvi del zloženk (ȃ) 1. nanašajoč se na Avstrijce ali Avstrijo: avstrofil, avstrofob 2. nanašajoč se na staro Avstrijo: avstroslavist, avstroslavizem ♪
153.      avtomobílen  -lna -o prid. (ȋ) redko avtomobilski: avtomobilna industrija ♪
154.      babétina  -e ž (ẹ̑) slabš. ženska: prekleta babetina! ♪
155.      bájanica  -e ž (ā) šiba za iskanje vode, predmetov pod zemljo: z bajanico je iskal vodo / čarovna bajanica ♪
156.      bakteriolíza  -e ž (ȋ) biol. raztapljanje bakterij s posebnimi snovmi ♪
157.      balkánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Balkan: balkanska država / Balkanski polotok / slabš. balkanske razmere neurejene ♦ šport. balkanske igre športne prireditve balkanskih držav; zgod. balkanske vojne vojna med balkanskimi državami in Turčijo ter med Bolgarijo in drugimi balkanskimi državami v letih 1912-1913 ♪
158.      bálza  -e ž (ȃ) južnoameriško drevo ali zelo lahki les tega drevesa: splav iz balze ♪
159.      baptístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na baptiste: baptistični pridigar ♪
160.      barográf  -a m (ȃ) meteor. priprava, ki stalno zapisuje zračni pritisk ♪
161.      basúlja  -e ž (ú) star. svinja za pitanje: tolsta basulja ♪
162.      bêbčevski  tudi bébčevski -a -o prid. (é; ẹ̄) nanašajoč se na bebce: ni razumela njegovega bebčevskega momljanja / ne bom prenašal tvojega bebčevskega obnašanja ♪
163.      bebljávec  -vca [bǝb in beb] m (ȃ) kdor beblja ♪
164.      béc  -a m (ẹ̑) zastar. ficek, božjak: nimam niti beca ♦ num. beneški novec za pol solda ♪
165.      becáti  -ám [bǝc] nedov. (á ȃ) nar. brcati: kočijaž je becal konje; becal ga je z nogo pod mizo ♪
166.      beckáti  -ám [bǝc] nedov. (á ȃ) redko drezati, bezati: kar naprej becka v pipo ♪
167.      becquerél  in bekerél -a [bekerel] m (ẹ̑) fiz. enota za merjenje radioaktivnosti: kilogram hrane ne sme imeti več kot šeststo becquerelov (Bq) ♪
168.      bèč  -à in -a [bǝč] m (ǝ̏ ȁ, ǝ̀) nar. zahodno sod ♪
169.      bečáti  -ím nedov., béči in bêči; béčal in bêčal (á í) 1. lov. odsekano se oglašati, rukati: jelen, srnjak beči 2. star. beketati: ovce bečijo ♪
170.      bèček  -čka in bečèk -čkà [bǝč] m (ǝ̄; ǝ̏ ȁ) manjšalnica od beč: beček piva ♪
171.      bečkà  -è tudi bèčka -e [bǝč] ž (ȁ ȅ; ǝ̏) star. kad, čeber: bečka za zelje ♪

   22 47 72 97 122 147 172 197 222 247