Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

12 (1.451-1.475)


  1.      dvajsetína  -e ž (í) del na dvajset enakih delov razdeljene celote: pokupil je dvajsetino vseh delnic ♪
  2.      dvájsetkrat  prisl. (ȃ) izraža dvajset ponovitev: dvajsetkrat ena je dvajset; dvajsetkrat ponoviti poizkus ♪
  3.      dvájsetléten  -tna -o prid. (ȃ-ẹ̑) 1. star dvajset let: dvajsetletna študentka 2. ki traja dvajset let: v dvajsetletnem delu si je nabral bogatih izkušenj ♪
  4.      dvajsetlétje  -a s (ẹ̑) doba, ki traja dvajset let: v prvem dvajsetletju obstoja samostojne države se je kultura zelo razmahnila ♪
  5.      dvánajst  in dvanájst -ih štev. (ȃ; á) izraža število dvanajst [12] a) v samostalniški rabi: dvakrat šest je dvanajst; od dvanajstih je ostal eden / ura je dvanajst; ob dvanajstih (ponoči) 24h b) v prilastkovi rabi: dvanajst učencev; plačati v dvanajst(ih) obrokih; tudi neskl.: s približno dvanajst dijaki; stane okoli dvanajst dinarjev // neskl. izraža številko dvanajst: informacije v sobi 12; štiri ulomljeno z dvanajst ● ekspr. fant, kakršnih gre dvanajst na ducat nepomemben, povprečen fant ♪
  6.      dvánajsti  in dvanájsti -a -o štev. (ȃ; á) ki v zapovrstju ustreza številu dvanajst: dvanajstega [12.] septembra; v dvanajstem letu; okoli dvanajste (ure) 12h; 24h / dvanajsti del celote ∙ ekspr. nekaterim običajem bije dvanajsta ura izginjajo, se izgubljajo; ekspr. nevarnost je spoznal šele ob dvanajsti uri v zadnjem trenutku, hipu ♪
  7.      dvódejánski  -a -o prid. (ọ̑-ȃ) gled. ki ima dve dejanji: dvodejansko odrsko delo ♪
  8.      dvólastník  -a m (ọ̑-í) zemljiški posestnik, ki ima zemljišče na obeh straneh državne meje: carinske olajšave za dvolastnike ♪
  9.      dvóriti  -im nedov. (ọ̄) z dajalnikom 1. izkazovati ženski posebno pozornost z namenom pridobiti si njeno naklonjenost: vztrajno ji je dvoril; znano je, da dvori vsem lepim ženskam 2. nar. prekmursko streči, pomagati: domači so dvorili zidarjem, da je šlo delo hitreje od rok; noč in dan dvori svoji bolni materi ♪
  10.      dvóžénstvo  -a s (ọ̑-ẹ̑) zakon moža z dvema ženama hkrati: živeti v dvoženstvu / preganjati dvoženstvo ♪
  11.      efektívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost efektivnega: efektivnost dela / strokovnjak doseže popolno efektivnost šele po praksi ♪
  12.      egíptovski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Egipt: egiptovske izkopanine; egiptovske piramide ● ekspr. egiptovska tema popolna tema; egiptovska sužnost izgnanstvo Izraelcev v Egiptu od 14. do 12. stoletja pred našim štetjem ◊ med. egiptovska očesna bolezen virusno vnetje očesne veznice; trahom; zool. egiptovski jastreb po telesu belkasta južna ptica ujeda z duhom po mrhovini; mrhar; egiptovski skakač stepski glodavec z dolgima zadnjima nogama, ki živi zlasti v severovzhodni Afriki, Jaculus jaculus ♪
  13.      ekranizácija  -e ž (á) publ. filmska upodobitev česa, navadno literarnega dela: ekranizacija klasičnih del svetovne literature; ekranizacija drame ♪
  14.      ekskúrz  -a m (ȗ) knjiž. oddaljitev od glavne teme, zlasti zaradi pojasnitve kakega problema, ki je z njo v zvezi: prepogosti ekskurzi so razbili enotnost predavanja; po tem ekskurzu preidimo spet k bistvu stvari / politični ekskurzi v romanu / to vprašanje je vredno daljšega ekskurza razprave, razlage ♪
  15.      ekspropriírati  -am dov. in nedov. (ȋ) uradno odvzeti lastninsko pravico v korist družbe, razlastiti: ekspropriirati dosedanje lastnike / ekspropriirati gozdove ekspropriíran -a -o: ekspropriirana buržoazija ♪
  16.      elégik  -a m (ẹ́) knjiž. pesnik elegij ♪
  17.      eléktrostátičen  -čna -o prid. (ẹ̑-á) elektr. nanašajoč se na pojave, ki jih obravnava elektrostatika: elektrostatično polje / elektrostatični generator, voltmeter ♪
  18.      eléktroterapíja  -e ž (ẹ̑-ȋ) med. zdravljenje z električnim tokom: predpisati kopeli in elektroterapijo; oddelek za elektroterapijo ♪
  19.      eléktrotêrmičen  -čna -o prid. (ẹ̑-é) nanašajoč se na pojave, ki jih obravnava elektrotermija: elektrotermičen proces / elektrotermični aparati ♪
  20.      elektrotermíja  -e ž (ȋ) nauk o spreminjanju električne energije v toplotno ♪
  21.      eléktrotêrmika  -e ž (ẹ̑-é) redko elektrotermija ♪
  22.      elektrotomíja  -e ž (ȋ) med. rezanje tkiva z elektrodnim rezilom ♪
  23.      eléktrovarílec  in eléktro varílec -lca [tudi u̯c] m (ẹ̑-ȋ) kdor se poklicno ukvarja z varjenjem z električnim tokom ♪
  24.      elektrovézje  -a s (ẹ̑) žarg., elektr. električno vezje: sestavljavec elektrovezij ♪
  25.      elektrovòd  -óda m (ȍ ọ́) naprava za prenos električne energije; električni vod: graditi elektrovod; žice elektrovoda ♪

   1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA