Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

12 (1.272-1.296)



  1.      drúžnost  -i ž (ú) knjiž. 1. nagnjenost k življenju v kolektivu, v družbi: družnost je človeku že prirojena; za življenje termitov je značilna visoka stopnja družnosti 2. prijateljsko, razumevajoče sožitje: nekaj mesecev je živel v tesni družnosti z mladim slikarjem
  2.      dŕva  dŕv in drvà dŕv s mn., mest. dŕvih in drvéh, or. drvmí in dŕvi (ŕ ; ŕ) razžagan in navadno naklan les za kurjavo: cepiti, klati, sekati, žagati, zlagati drva; kuriti z drvmi; suha drva; trda drva iz trdega lesa; skladovnica drv / bukova, smrekova drva; peč na drva; pog. kupiti meter drv kubični, prostorninski meter; napravljati drva razžagovati, klati debla, veje v gozdu ● tako je potrpežljiv, da bi lahko drva na njem sekal da bi lahko skrajno brezobzirno ravnal z njim // les za kurjavo sploh: drva so dobivali v državnem gozdu; hoditi v gozd po drva
  3.      drváča  -e ž (á) dvoročna sekira za napravljanje drv: s seboj je vzel drvačo in žago
  4.      drvájsati se  -am se nedov. () nar. dolenjsko, slabš. poditi se, divjati: otroci se drvajsajo po vasi / kod si se pa ves dan drvajsal se potepal, hodil
  5.      drválnik  -a [n] m () nar. prostor v kuhinji med ognjiščem in steno za spravljanje drv, navadno pokrit s klopjo: spomnil sem se, kako sem nekdaj bingljal z bosimi nogami nad praznim drvalnikom (C. Kosmač)
  6.      drvár  -ja m (á) 1. kdor se poklicno ukvarja z napravljanjem drv: najeti drvarje; drvarji in oglarji / zastar. drvarji so se vračali iz Slavonije gozdni delavci 2. slabš. neroden, neuglajen moški: kaj bi s takim drvarjem
  7.      drvaríca  -e ž (í) dvoročna sekira za napravljanje drv: cel dan vihti drvarico
  8.      drvaríja  -e ž () zastar. drvarstvo: živita jih živinoreja in drvarija
  9.      drváriti  -im nedov.) napravljati drva: najeli so ga, da jim je drvaril; iti v gozd drvarit / takrat so mnogi fantje drvarili v hrvaških gozdovih delali kot gozdni delavci
  10.      drvárjenje  -a s (á) glagolnik od drvariti: prišla je zima, čas drvarjenja / služiti si kruh z drvarjenjem ♦ jur. služnost drvarjenja pravica do sekanja drv na tujem zemljišču
  11.      drvárnica  -e ž (á) shramba za kurjavo, navadno za drva: postavili so novo drvarnico; prinesti premog iz drvarnice
  12.      drvárski  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na drvarje ali drvarstvo: drvarska koliba / drvarska sekira, žaga 2. slabš., redko neroden, neuglajen: kako je drvarski
  13.      drvárstvo  -a s () napravljanje drv: drvarstvo in oglarstvo
  14.      drváščina  -e ž (ā) zastar. služnost drvarjenja
  15.      dŕvca  dŕvc s mn.) ekspr. manjšalnica od drva: drvc bo za letos dovolj
  16.      dŕvce  -a s () manjšalnica od drvo: deni še kakšno drvce na ogenj
  17.      drvén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. redko lesen: drven podstavek; obstali so kakor drveni / noge so mu bile od mraza čisto drvene negibne, toge 2. ekspr. neroden, okoren: to ti je drven fant; ne bodi no tako drvena / drvena drža drvéno prisl.: drveno se držati, vesti
  18.      drvénec  -nca m (ẹ̄) min. okamnina s kremenom prepojenega lesa
  19.      drvenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko dreveneti: noge mu drvenijo
  20.      drvênje  -a s (é) glagolnik od drveti: drvenje vlaka / zaustaviti usodno drvenje v novo vojno
  21.      drvénost  -i ž (ẹ̑) ekspr. nerodnost, okornost: bila je je sama drvenost
  22.      drvéti  -ím nedov. (ẹ́ í) zelo hitro se premikati: avtomobili drvijo po cesti; vlak drvi proti postaji; drveti na konju, na smučeh; otroci drvijo za vozom; drveti z avtomobilom; drvi kot za stavo; drvi kakor vihar / ekspr. ljudje so kar drveli na veselico hiteli, drliekspr. drvi za vsako novotarijo se navdušuje zanjo, jo sprejme // ekspr., navadno v zvezi z v hitro se bližati čemu slabemu: drveti v nesrečo, v pogubo drvèč -éča -e: drveč v dolino; drveč voz
  23.      dŕvež  -a m () redko hitenje, vrvež: živeti sredi mestnega drveža
  24.      drvíšče  -a s (í) gozd. prostor v gozdu za zlaganje in prebiranje drv
  25.      drvíti  -ím nedov. ( í) 1. star. poditi, goniti: drviti tatove / pazi, da ne boš konja preveč drvil; pren. neusmiljena usoda ga drvi po svetu 2. zelo hitro se premikati; drveti: vlak drvi proti postaji; drviti za vozom; zasledovalci so se drvili za njim

   1.147 1.172 1.197 1.222 1.247 1.272 1.297 1.322 1.347 1.372  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA