Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

12 (1.197-1.221)


  1.      drugostôpenjski  -a -o [pǝn] prid. (ȏ) nanašajoč se na drugo, višjo stopnjo: drugostopenjski državni organ ♦ jur. drugostopenjsko sodišče sodišče druge stopnje; šol. učenci drugostopenjskih šol šol druge stopnje ♪
  2.      drugošólec  -lca m (ọ̑) učenec drugega razreda, zlasti na gimnaziji: drugošolci so šli na ekskurzijo ♪
  3.      drugošólka  -e ž (ọ̑) učenka drugega razreda, zlasti na gimnaziji: stanovala je z dvema drugošolkama ♪
  4.      drugôten  -tna -o prid. (ó) 1. ki je po pomembnosti, vrednosti na drugem mestu: literatura je zanj drugotnega pomena; zaslužek je pri njem igral drugotno vlogo 2. ki se pojavi za prvim, glavnim: drugotni učinki atomske eksplozije; drugotni spolni znaki ◊ gozd. drugotni poganjek poganjek, ki zraste iz starega tkiva ♪
  5.      drugôtnost  -i ž (ó) lastnost drugotnega: princip prvotnosti materije in drugotnosti zavesti ♪
  6.      drugovánje  -a s (ȃ) glagolnik od drugovati: drugovanje s Čopom je bilo za Prešerna velikega pomena / pri drugovanju se je med drugom in družico pogosto razvila ljubezen ♪
  7.      drugováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. biti s kom, da ni sam: večkrat mu je drugoval na straži; drugovati komu v bridkosti; v samoti mu je drugoval njegov zvesti pes / gostu sta drugovali domači dekleti; pren. bila je sama, le misel nanj ji je drugovala // redko biti v tovariških, prijateljskih odnosih: od tistega časa sta neprenehoma drugovala 2. redko biti za druga ali družico: ona je bila nevesta, sestra pa je drugovala / drugoval mu je pri novi maši ♪
  8.      drugovérec  -rca m (ẹ̑) kdor je druge vere, veroizpovedi: katoličani in drugoverci; poročiti se z drugovercem ♪
  9.      drugovérski  -a -o prid. (ẹ̑) ki je druge vere, veroizpovedi: drugoverski prebivalci ♪
  10.      drúgovŕsten  -tna -o prid. (ū-ȓ) ki je po kakovosti, pomembnosti na drugem mestu; drugorazreden: drugovrstna moka // ekspr. slabši, manjvreden: poplava drugovrstne literature / drugovrstna vloga stranska, postranska ♪
  11.      drugovŕsten  -tna -o prid. (ȓ) redko drugačen, različen: drugovrstni pogledi ♪
  12.      druhál  -i [au̯] ž (ȃ) zastar. drhal ♪
  13.      druíd  -a m (ȋ) pri Keltih pripadnik duhovniške kaste: druidi so žrtvovali bogovom bogate žrtve ♪
  14.      druídski  -a -o (ȋ) pridevnik od druid: druidski žrtvenik ♪
  15.      drújec  -jca m (ȗ) čeb. drugi roj iz iste družine v istem letu: močen drujec ♪
  16.      drùm  in drúm medm. (ȕ; ȗ) posnema nizek, zamolkel glas pri igranju na glasbilo: drum, drum / drumla drumla drum ♪
  17.      drúmljati  -am nedov. (ȗ) igrati na dromljo; dromljati: znal je zelo lepo drumljati ♪
  18.      drúščina  -e ž (ú) 1. skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava: hoditi z druščino okrog; glasna, prijetna, vesela druščina; dobra, slaba druščina; druščina fantov in deklet; vodja druščine / zahajati v druščino // prisotnost koga, zlasti zaradi zabave: ne mara druščine, najraje je kar sam; ogibala se je fantovske druščine; biti komu za druščino; hrepenela je po njegovi druščini ∙ dela mu druščino je z njim, da ni sam 2. zastar. društvo, organizacija: zbirališče tajnih druščin ♪
  19.      drúštvece  in drúštevce -a [vǝc; tǝv] s (ȗ) manjšalnica od društvo: ustanovili smo nekakšno društvece ♪
  20.      drúštven  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na društvo: društveni odbor; društvena pravila / društveno glasilo / veseli ga društveno delo; med okupacijo je društveno življenje zamrlo // zastar. družaben, zabaven: bil je zelo društven človek / društveno življenje v mestu je bilo živahno ♪
  21.      drúštvenica  -e ž (ȗ) zastar. članica: število društvenic se je znatno povečalo ♪
  22.      drúštvenik  -a m (ȗ) zastar. član: bil je zelo agilen društvenik; nesoglasja med odborom in društveniki / imenovali so ga za častnega društvenika ♪
  23.      društvenína  -e ž (ȋ) zastar. članarina: plačati društvenino ♪
  24.      drúštvo  -a s (ȗ) 1. organizirana skupina ljudi, ki ima skupne cilje in deluje po določenih pravilih: ustanoviti, razpustiti društvo; pristopiti k društvu; biti, delati v društvu; cerkvena, dijaška, strokovna društva; predsednik društva; občni zbor društva; sprejeti pravila društva / avto-moto društvo; čebelarsko društvo; prostovoljno gasilsko društvo; kulturno-prosvetno društvo; planinsko, telesnovzgojno, turistično društvo; društvo književnikov / Društvo prijateljev mladine ♦ zgod. Društvo narodov po prvi svetovni vojni ustanovljena organizacija večjega števila držav, katere cilj je bil krepiti sodelovanje med narodi in ohraniti mir na svetu 2. zastar. druščina, družba: ni mogel živeti brez veselega društva / potovati v društvu ljubeznivih dam ♪
  25.      društvovánje  -a s (ȃ) glagolnik od društvovati: dijaško društvovanje ♪

   1.072 1.097 1.122 1.147 1.172 1.197 1.222 1.247 1.272 1.297  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA