Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

12 (1.176-1.200)


  1.      drúgoinstánčen  -čna -o prid. (ū-ȃ) nanašajoč se na drugo, višjo instanco: drugoinstančni državni organ ♦ jur. drugoinstančno sodišče sodišče druge stopnje ♪
  2.      drugojezíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na drug jezik: drugojezični narodi / drugojezičen tekst ♪
  3.      drúgokategórnik  -a m (ū-ọ̑) žarg., šah. kdor igra, tekmuje v drugi kategoriji: turnirja se je udeležilo več prvokategornikov in drugokategornikov ♪
  4.      drúgokrat  prisl. (ū) zastar. ob drugi(h) priložnosti(h); drugikrat: če danes ne, pa drugokrat; kadar je v stiski, pride, drugokrat pa ne ♪
  5.      drugolétnik  -a m (ẹ̑) redko 1. dijak ali slušatelj drugega letnika: takrat je bil drugoletnik na pravni fakulteti; drugoletnik gimnazije 2. otrok ali žival v drugem letu starosti: že drugoletnik precej dobro ve, kaj sme in česa ne ♪
  6.      drúgoligáš  -a m (ū-á) žarg., šport. društvo, klub ali moštvo, ki tekmuje v drugi ligi: nogometaši ljubljanskega drugoligaša; prvak med drugoligaši ♪
  7.      drúgonagrajênec  -nca m (ū-é) kdor dobi drugo nagrado: čestitati drugonagrajencu ♪
  8.      drugonároden  -dna -o prid. (á) nanašajoč se na drug narod: drugonarodna ljudstva / drugonarodna revolucionarna gibanja ♪
  9.      drugopís  -a m (ȋ) zastar. dvojnik, duplikat ♪
  10.      drúgoplasíran  -a -o prid. (ū-ȋ) ki pri tekmovanju doseže drugo mesto: drugoplasirana ekipa; sam.: zmagovalec je pritekel na cilj minuto pred drugoplasiranim ♪
  11.      drugopólten  -tna -o [u̯t] prid. (ọ̑) ki je druge polti, rase: drugopoltni ljudje; drugopoltno pleme ♪
  12.      drúgorazréden  -dna -o prid. (ū-ẹ̑) ki je po kakovosti, pomembnosti na drugem mestu: drugorazredno sadje // ekspr. slabši, manjvreden: predvajajo same drugorazredne filme; drugorazreden pisatelj / redko drugorazreden pomen stranski, postranski ♪
  13.      drugoréden  -dna -o prid. (ẹ̑) redko drugorazreden: drugoredno umetniško delo ♪
  14.      drugoródec  -dca m (ọ̑) knjiž. kdor je drugega rodu, druge narodnosti: tudi drugorodce so prijazno sprejeli v svojo sredo; poročiti se z drugorodcem / v ta kraj še ni stopila noga drugorodca človeka od drugod, tujca ♪
  15.      drugoróden  -dna -o prid. (ọ̄) 1. knjiž. ki je drugega rodu, druge narodnosti: priznati jezikovne pravice drugorodnemu prebivalstvu 2. redko drugačen, različen: upoštevati tudi drugorodno, nasprotno mišljenje ♪
  16.      drúgorojèn  -êna -o prid. (ū-ȅ ū-é) ki se rodi drugi po vrsti: drugorojeni otrok ♪
  17.      drúgorojênec  -nca m (ū-é) drugorojeni sin: posestvo je dobil drugorojenec ♪
  18.      drúgorojênka  -e ž (ū-é) drugorojena hči: od štirih otrok ji je drugorojenka umrla že v otroških letih ♪
  19.      drugospôlen  -lna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na drug, nasprotni spol: drugospolni znaki / drugospolno prijateljstvo ♪
  20.      drúgost  -i ž (ȗ) filoz. kar je nasprotno biti: drugost subjekta ♪
  21.      drugostôpen  -pna -o prid. (ȏ) drugostopenjski: drugostopni državni organ ♪
  22.      drugostôpenjski  -a -o [pǝn] prid. (ȏ) nanašajoč se na drugo, višjo stopnjo: drugostopenjski državni organ ♦ jur. drugostopenjsko sodišče sodišče druge stopnje; šol. učenci drugostopenjskih šol šol druge stopnje ♪
  23.      drugošólec  -lca m (ọ̑) učenec drugega razreda, zlasti na gimnaziji: drugošolci so šli na ekskurzijo ♪
  24.      drugošólka  -e ž (ọ̑) učenka drugega razreda, zlasti na gimnaziji: stanovala je z dvema drugošolkama ♪
  25.      drugôten  -tna -o prid. (ó) 1. ki je po pomembnosti, vrednosti na drugem mestu: literatura je zanj drugotnega pomena; zaslužek je pri njem igral drugotno vlogo 2. ki se pojavi za prvim, glavnim: drugotni učinki atomske eksplozije; drugotni spolni znaki ◊ gozd. drugotni poganjek poganjek, ki zraste iz starega tkiva ♪

   1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA