Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
12 (1.126-1.150)
- drsálka -e [lk in u̯k] ž (ȃ) ženska, ki se drsa: na drsališču se je zbralo precej drsalcev in drsalk // športnica, ki goji drsanje: še zmeraj je izvrstna drsalka; nastop mladih drsalk ♪
- drsálnica -e ž (ȃ) zglajen poledenel pas ali proga za drsanje: otroci so si na klancu delali drsalnico ♪
- drsálo -a s (á) redko orodje za drsanje, strganje: z drsalom je poravnal kup gramoza na cesti ♪
- dŕsanje -a s (ȓ) glagolnik od drsati: zaradi drsanja se je blago na komolcih hitro obrabilo / gledal je njeno počasno drsanje k vratom / otroci se že veselijo kepanja in drsanja; gojiti drsanje; ukvarjati se z drsanjem / zmagati v drsanju ♦ šport. hitrostno drsanje; umetnostno ali umetno drsanje ♪
- dŕsati -am nedov. (ȓ) 1. premikati (se) po čem z dotikanjem: roka je v temi drsala po vratih in iskala kljuko; drsati s komolcem po mizi; drsati s palico po tleh / kolo (se) drsa ob blatnik (se) drgne, zadeva // drsaje hoditi: nog ni več privzdigovala, samo drsala je; po hodniku so drsali ljudje s težkimi škornji / ženske po kolenih drsajo okrog oltarja 2. gojiti drsanje, ukvarjati se z drsanjem: drsa že od otroških let // nastopati, tekmovati v drsanju: drsala sta na vseh pomembnejših prireditvah dŕsati se hitro se premikati v čevljih ali na drsalkah po ledu: otroci se kepajo in drsajo; vsako nedeljo se hodi drsat na drsališče drsáje: drsaje hoditi drsajóč -a -e: s hodnika so se čuli drsajoči koraki; vrišč drsajočih se otrok ♪
- drsàv -áva -o prid. (ȁ á) drsajoč: oditi z drsavimi koraki; drsavo premikanje / drsava steza drsna ♪
- dŕsen -sna -o tudi -ó prid. (r̄) 1. ki zaradi gladkosti, spolzkosti povzroča pri premikanju nevarnost padca: cesta je bila zvožena in drsna; vzpenjala sta se po strmem, drsnem pobočju; pren. ta teorija se giblje na precej drsnem področju 2. nanašajoč se na drsenje: drsna ploskev smuči / karnise z drsnimi tiri; kuhinjske omare z drsnimi vrati ◊ aer. drsni let spuščanje jadralnega ali motornega letala pri odvzetem plinu pod najmanjšim možnim kotom; elektr. drsni obroč kovinski obroč, po katerem teče električni tok v rotor ali iz njega; drsni upor upor z drsnikom za spreminjanje električne upornosti; grad. drsni opaž premični opaž, ki se uporablja pri gradnji večjih betonskih zgradb; teh. drsni ležaj ležaj, pri katerem je med vrtečim se in mirujočim delom samo plast maziva drsnó prisl., v povedni rabi: zjutraj je bilo zelo drsno ♪
- drsênje -a s (é) glagolnik od drseti: drsenje in kotaljenje; drsenje plaza v dolino / slišalo se je škripanje in drsenje vrvi / drsenje čolna po morski gladini / posipanje s peskom preprečuje drsenje / drsenje v propad ♦ avt. drsenje avtomobila gibanje vozila z blokiranimi kolesi v določeni smeri ali iz nje ♪
- drséti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. premikati se z močnim, tesnim dotikanjem, navadno po gladki podlagi: deblo je nekaj časa drselo, nato pa se je začelo valiti; ploščica drsi po žlebu; namazane smuči rade drsijo / drseti po klancu / pero drsi po papirju // lahkotno se premikati po gladki površini: čoln neslišno drsi po gladini / po mestnih ulicah drsijo velike limuzine / po licih so mu drsele solze tekle, polzele; pren. njegov pogled je drsel po obrazih prisotnih // drseč se spuščati, padati: sneg drsi s streh; kaplje drsijo z vej; pren. teža skrbi mu je drsela z ramen 2. brezoseb. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi biti v nevarnosti padca: v teh čevljih mi drsi; na poledenelem pločniku zelo drsi 3. ekspr., navadno v zvezi z v hitro se bližati čemu slabemu: drseti v propad / vedno bolj drsi v dolgove drsèč -éča -e: mirno drseč čoln; drseči koraki; prisl.: drseče se premikati
♪
- drsína -e ž (í) gladka ploskev, po kateri kaj drsi: drsine predalov bo treba namazati z voskom ♦ strojn. ploskev strojnega dela, po kateri drsi drug del stroja ♪
- drsíšče -a s (í) zastar. drsališče: šli so se drsat na drsišče ♪
- dŕska -e ž (ȓ) lov. sled, ki jo pusti zadeta ali preplašena parkljasta divjad: v snegu so se poznale globoke drske zadetega gamsa ♪
- drskljáti -ám nedov. (á ȃ) redko prasketati, pokljati: goreče veje so glasno drskljale ♪
- drsljáj -a m (ȃ) 1. drsajoč dotik: na rami je začutila drsljaj prstov 2. premikanje na drsalkah od enega do drugega odriva: v dolgih drsljajih se je pognal na sredino drsališča ♪
- drsljív -a -o prid. (ȋ í) drsen, spolzek: pot je bila po dežju drsljiva ♪
- dŕsnica -e ž (ȓ) zglajen poledenel pas ali proga za drsanje: na poti v šolo so otroci delali drsnice; na tleh je bilo gladko kot na drsnici ♦ strojn. ploskev strojnega dela, po kateri drsi drug del stroja ♪
- drsník -a m (í) teh. strojni del, ki drsi po drugem delu stroja: drsnik se je obrabil ♦ elektr. del, ki vzpostavlja električni kontakt med gibljivimi in negibljivimi deli priprave, stroja ♪
- dŕsniti -em dov. (ŕ ȓ) redko 1. podrsniti, oplaziti: z bokom avtomobila je drsnil ob ograjo 2. ekspr. steči, švigniti: zajec je bliskovito drsnil izza grma ♪
- dŕsnost -i ž (r̄) lastnost drsnega: drsnost poledenelih cest ♪
- dŕst -í ž (ȓ) razmnoževanje z odlaganjem iker in semenčic: ribe potujejo na drst / riba je v drsti ♪
- dŕsten -tna -o prid. (r̄) nanašajoč se na drst, drstenje: drstna riba / drstni čas; drstna jamica ♦ rib. drstni izpuščaji belkasti bradavičasti izrastki na koži samcev med drstjo ♪
- drstênje -a s (é) glagolnik od drstiti se: sardele potujejo na drstenje ♪
- drstíšče -a s (í) kraj, prostor, kjer se ribe drstijo: ribe potujejo na svoja stara drstišča; drstišče jegulj ♪
- drstítev -tve ž (ȋ) glagolnik od drstiti se: drstitev jegulje; prepovedati lovljenje rib v času drstitve ♪
- drstíti se -ím se nedov. (ȋ í) razmnoževati se z odlaganjem iker in semenčic: postrvi se že drstijo drstíti redko poditi, preganjati: kuna je drstila veverico po krošnjah dreves ♪
1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226