Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

12 (1.097-1.121)


  1.      drózganje  in drozgánje -a s (ọ̑; ȃ) glagolnik od drozgati: drozganje sadja ♪
  2.      drózgast  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. podoben drozgi: drozgasta jed ♪
  3.      drózgati  -am in drozgáti -ám nedov. (ọ̑; á ȃ) agr. mečkati, mleti sadje, zlasti grozdje: pred stiskanjem grozdje razpecljajo in drozgajo / drozgati slad v pivovarni ♪
  4.      drožárna  -e ž (ȃ) zastar. tovarna kvasa ♪
  5.      drôže  drôž ž mn. (ó ȏ) redko droži: pripraviti je znala zelo dobre drože / duh po vinskih drožah ♪
  6.      drôžen  -žna -o prid. (ó) nanašajoč se na droži, drože: drožno vino, žganje / drožne glivice glive kvasovke ♪
  7.      drožénec  -nca m (ẹ̄) redko droženka: napiti se droženca ♪
  8.      drožénka  -e ž (ẹ̄) žganje iz vinskih droži: tropinovec in droženka; steklenica droženke ♪
  9.      drôževec  in dróževec -vca m (ó; ọ́) droženka: natočila mu je kozarček droževca ♪
  10.      droží  -í ž mn. (ȋ ȋ) 1. nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta: z drožmi pečen kruh ima poseben okus // star. kvas: ne pozabi kupiti droži 2. usedlina v vinu ali pivu po končanem vrenju: kuhati žganje iz droži; vinske droži ♪
  11.      drožíce  -žíc ž mn. (í ȋ) nar. vzhodno nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta; droži: peči kruh z drožicami ♪
  12.      drožìč  -íča m (ȉ í) drogec ♪
  13.      drožíček  -čka m (ȋ) manjšalnica od drožič: jablana je bila vsa podprta s tankimi drožički ♪
  14.      drožíti  -ím nedov. (ȋ í) redko z drogom poganjati splav ali čoln: drožil je na vse pretege na drugi breg ♪
  15.      drožjár  -ja m (á) nekdaj kdor izdeluje, prodaja droži ♪
  16.      drôžje  -a s (ó) redko droži: namesto kvasa so uporabljali drožje / na dnu sodov je ležalo drožje ♪
  17.      dróžka  -e ž (ọ̑) zlasti v ruskem okolju manjša nepokrita kočija: peljati se z drožko ♪
  18.      drožník  -a m (í) droženka: kadar ni imel slivovke, je bil dober tudi drožnik ♪
  19.      drpálež  -a m (ȃ) ekspr., redko kdor veliko dela, navadno namesto drugih: spet so naložili delo tistemu drpaležu ♪
  20.      drpáliti  -im nedov. (á ȃ) ekspr., redko s težavo, okorno hoditi: trudoma je drpalil čez breg in dol / vlak je vztrajno drpalil navkreber // s težavo vleči: komaj sta drpalila vsak svoj hlod za seboj ♪
  21.      dŕr  medm. (ȓ) posnema ropot, drdranje: drr, poje mlatilnica, strojnica / drr, je zdrdrala pesem ♪
  22.      dŕs  -a m (ȓ) muz. melodični okrasek iz več hitrih zaporednih tonov pred glavnim tonom ♪
  23.      dŕsa  -e ž (r̄) sled od drsanja, spodrsavanja na tleh: deblo je napravilo velike drse / zbrisati drse na parketu // redko drsalnica, drsnica: z drsanjem ne bo nič, je drsa preveč slaba ● ekspr. mu že drsa poje zaradi starosti, oslabelosti hodi drsaje ◊ agr. (plužna) drsa nekdaj opora, na kateri sloni prednji del gredlja; anat. drsa žleb na kosti, po katerem drsi kita ali mišica; geol. drsa od tektonskih premikov zglajena ploskev kamnine ♪
  24.      drsáč  -a m (á) redko drsalec: na ribniku je bilo vse živo drsačev / bil je izkušen hribolazec in odličen drsač ♪
  25.      drsálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. kdor se drsa: na drsališču je vsako nedeljo veliko drsalcev // športnik, ki goji drsanje: nastop mladih drsalcev; bil je zares odličen drsalec 2. zool. kljunata žuželka, ki drsi po vodni gladini, Gerris lacustris ♪

   972 997 1.022 1.047 1.072 1.097 1.122 1.147 1.172 1.197  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA