Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

12 (1.097-1.121)



  1.      drózganje  in drozgánje -a s (ọ̑; ) glagolnik od drozgati: drozganje sadja
  2.      drózgast  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. podoben drozgi: drozgasta jed
  3.      drózgati  -am in drozgáti -ám nedov. (ọ̑; á ) agr. mečkati, mleti sadje, zlasti grozdje: pred stiskanjem grozdje razpecljajo in drozgajo / drozgati slad v pivovarni
  4.      drožárna  -e ž () zastar. tovarna kvasa
  5.      drôže  drôž ž mn.) redko droži: pripraviti je znala zelo dobre drože / duh po vinskih drožah
  6.      drôžen  -žna -o prid. (ó) nanašajoč se na droži, drože: drožno vino, žganje / drožne glivice glive kvasovke
  7.      drožénec  -nca m (ẹ̄) redko droženka: napiti se droženca
  8.      drožénka  -e ž (ẹ̄) žganje iz vinskih droži: tropinovec in droženka; steklenica droženke
  9.      drôževec  in dróževec -vca m (ó; ọ́) droženka: natočila mu je kozarček droževca
  10.      droží  -í ž mn. ( ) 1. nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta: z drožmi pečen kruh ima poseben okus // star. kvas: ne pozabi kupiti droži 2. usedlina v vinu ali pivu po končanem vrenju: kuhati žganje iz droži; vinske droži
  11.      drožíce  -žíc ž mn.) nar. vzhodno nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta; droži: peči kruh z drožicami
  12.      drožìč  -íča m ( í) drogec
  13.      drožíček  -čka m () manjšalnica od drožič: jablana je bila vsa podprta s tankimi drožički
  14.      drožíti  -ím nedov. ( í) redko z drogom poganjati splav ali čoln: drožil je na vse pretege na drugi breg
  15.      drožjár  -ja m (á) nekdaj kdor izdeluje, prodaja droži
  16.      drôžje  -a s (ó) redko droži: namesto kvasa so uporabljali drožje / na dnu sodov je ležalo drožje
  17.      dróžka  -e ž (ọ̑) zlasti v ruskem okolju manjša nepokrita kočija: peljati se z drožko
  18.      drožník  -a m (í) droženka: kadar ni imel slivovke, je bil dober tudi drožnik
  19.      drpálež  -a m () ekspr., redko kdor veliko dela, navadno namesto drugih: spet so naložili delo tistemu drpaležu
  20.      drpáliti  -im nedov.) ekspr., redko s težavo, okorno hoditi: trudoma je drpalil čez breg in dol / vlak je vztrajno drpalil navkreber // s težavo vleči: komaj sta drpalila vsak svoj hlod za seboj
  21.      dŕr  medm. () posnema ropot, drdranje: drr, poje mlatilnica, strojnica / drr, je zdrdrala pesem
  22.      dŕs  -a m () muz. melodični okrasek iz več hitrih zaporednih tonov pred glavnim tonom
  23.      dŕsa  -e ž () sled od drsanja, spodrsavanja na tleh: deblo je napravilo velike drse / zbrisati drse na parketu // redko drsalnica, drsnica: z drsanjem ne bo nič, je drsa preveč slaba ● ekspr. mu že drsa poje zaradi starosti, oslabelosti hodi drsajeagr. (plužna) drsa nekdaj opora, na kateri sloni prednji del gredlja; anat. drsa žleb na kosti, po katerem drsi kita ali mišica; geol. drsa od tektonskih premikov zglajena ploskev kamnine
  24.      drsáč  -a m (á) redko drsalec: na ribniku je bilo vse živo drsačev / bil je izkušen hribolazec in odličen drsač
  25.      drsálec  -lca [c in lc] m () 1. kdor se drsa: na drsališču je vsako nedeljo veliko drsalcev // športnik, ki goji drsanje: nastop mladih drsalcev; bil je zares odličen drsalec 2. zool. kljunata žuželka, ki drsi po vodni gladini, Gerris lacustris

   972 997 1.022 1.047 1.072 1.097 1.122 1.147 1.172 1.197  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA