Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

10 (4019)



  1.      abalienacíjski  -a -o prid. () redko alienacijski: abalienacijski proces v kapitalistični proizvodnji
  2.      absolútnost  -i ž () knjiž. lastnost absolutnega: absolutnost in relativnost gibanja; zanikati načelo absolutnosti / absolutnost in kategoričnost tega vladarja
  3.      absolutórij  -a m (ọ́) 1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij 2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino // potrdilo, spričevalo o tem
  4.      absolútum  in absolút -a m () knjiž. kar je absolutno: človek kot absolutum postaja gospodar narave ♦ filoz. brezpogojni, prvi in zadnji vzrok vsega, kar je
  5.      absolvènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) kdor dokonča šolo: absolventi gimnazij, strokovnih šol // kdor je dokončal študij na visoki šoli in je pred diplomo: absolvent arhitekture, filozofske fakultete
  6.      absolvêntka  in absolvéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od absolvent: absolventka agronomije
  7.      absolvêntski  in absolvéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od absolvent: absolventski večer
  8.      absolvírati  -am dov. in nedov. () 1. dokončati šolo: absolvirati gimnazijo // dokončati študij na visoki šoli: absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo 2. končati kako delo, opraviti: svojo nalogo sem absolviral // predelati, preštudirati: absolvirati snov za prvi razred absolvíran -a -o: absolviran učiteljiščnik
  9.      absorbíranje  -a s () glagolnik od absorbirati: absorbiranje ogljikovega dioksida
  10.      absorbírati  -am nedov. in dov. () fiz. sprejemati vase; vpijati, vsrkavati: les absorbira vlago; absorbirati pline, svetlobo; pren. industrija je absorbirala presežno kmečko prebivalstvo; mesto je absorbiralo vse priseljence; tržišče ne more absorbirati vse industrijske proizvodnje; to delo ga je vsega absorbiralo
  11.      absórpcija  -e ž (ọ́) fiz. vpijanje, vsrkavanje: absorpcija plinov, svetlobe, žarkov; sposobnost absorpcije; pren. jezikovna absorpcija neslovanskega prebivalstva
  12.      absorpcíjski  tudi absórpcijski -a -o prid. (; ọ́) nanašajoč se na absorpcijo: absorpcijska sposobnost tal / absorpcijska moč trga ♦ elektr. absorpcijski hladilnik hladilnik, ki deluje na principu absorpcije plinov
  13.      administrácija  -e ž (á) 1. vodenje upravnih poslov; upravljanje, uprava: državna administracija; decentralizacija administracije / administracija premoženja / funkcionarji administracije organa za vodenje upravnih poslov 2. pisarniško poslovanje: vso administracijo vodi tajnica; sodna, šolska administracija // oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: šef administracije / zglasite se v administraciji 3. v Združenih državah Amerike izvršni organ, vlada
  14.      áerotranspórt  in aêrotranspórt -a m (-ọ̑; -ọ̑) prevoz z letali: razvoj aerotransporta / Jugoslovanski aerotransport
  15.      agóra  -e ž, in agorá neskl. (ọ̑; ) pri starih Grkih glavni trg mesta: politično in poslovno življenje se je odvijalo na agori
  16.      ák  -a m () gozd. drog z železno kljuko za plavljenje lesa: splavar se je naslonil na ak
  17.      àkromatízem  -zma m (-) fiz. lastnost lečja, da dá sliko predmeta brez barvnih robov
  18.      akvavít  -a m () redko žgana pijača: steklenica z akvavitom
  19.      álfa  -e ž, tudi neskl. () prva črka grške abecede: alfa [α], beta, gama ∙ ekspr. to je alfa in omega znanosti temeljna, glavna stran álfa neskl. pril. prvi po vrsti: kot alfa meri 45°; odstavek alfa ♦ fiz. žarki alfa in alfa žarki jedra helijevih atomov, ki jih oddajajo nekatere radioaktivne snovi pri razpadanju; metal. železo alfa in alfa železo čisto železo, obstojno pod 910°C
  20.      aljáški  -a -o prid. () nanašajoč se na Aljasko: aljaško rudno bogastvo ♦ vrtn. aljaška pacipresa
  21.      altíst  -a m () kdor poje alt
  22.      ametísten  -tna -o prid. () 1. ki je iz ametistov, z ametisti: ametistni prstan; ametistna ogrlica 2. po barvi podoben ametistu: ametistno nebo
  23.      ametístov  -a -o () pridevnik od ametist: verižica z ametistovim obeskom
  24.      amfíbija  -e ž (í) 1. zool. žival, ki živi na kopnem in v vodi; dvoživka: našli so ostanke amfibij 2. aer. letalo, ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi: konstruktor amfibije // teh. (vojaško) motorno vozilo, ki se lahko giblje na kopnem ali po vodi
  25.      amfíbijski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na amfibijo: amfibijska žival / amfibijski tank; amfibijsko letalo / četi sta izvršili amfibijski napad napad z amfibijskimi vozili

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA