Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

10 (851-875)


  1.      dímnikarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dimnikarje: dimnikarska lestev; dimnikarsko delo / dimnikarski mojster ♪
  2.      dímnikarstvo  -a s (ȋ) dimnikarska obrt ♪
  3.      dímniški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dimnik: dimniški nastavek; dimniška cev; dimniška vratca / dimniška opeka / v zadnjem času je bilo več gozdnih kot dimniških požarov ♪
  4.      dimnjáča  -e ž (á) nekdaj glavni stanovanjski prostor z odprtim ognjiščem v koroški kmečki hiši; dimnica ♪
  5.      dímnjak  -a m (ȋ) zastar. prekajevalnica, dimnica: v dimnjaku je viselo meso ♪
  6.      dimolóvec  -vca m (ọ̑) priprava na vrhu dimnika, ki zadržuje saje: z dimnika je odpadel dimolovec ♪
  7.      dimórfen  -fna -o prid. (ọ̑) biol., min. ki nastopa v dveh oblikah: dimorfne rudnine; dimorfna snov ♪
  8.      dimorfíja  -e ž (ȋ) biol., min. dimorfizem: dimorfija rudnin ♪
  9.      dimorfízem  -zma m (ȋ) biol., min. pojav, da ima bitje ali stvar iste vrste dve različni obliki, dvoličnost: sezonski dimorfizem v barvi dlake; spolni dimorfizem; dimorfizem pri žuželkah ♪
  10.      dimovòd  -óda m (ȍ ọ́) grad. cev ali kanal za odvajanje dima: omesti dimovod ♪
  11.      dimovóden  -dna -o prid. (ọ̄) grad. ki je za odvajanje dima: dimovodne cevi; očistiti kurilne in dimovodne naprave ♪
  12.      dín  m neskl. (ȋ) pog. dinar: plačal je petdeset din ♪
  13.      dín  medm. (ȋ) posnema glas zvona: iz zvonika se sliši: din din din ♪
  14.      DIN  [dín] m neskl. (ȋ) kratica nemške industrijske norme: velikost, format je po DIN // fot. enota za občutljivost fotografskega materiala: občutljivost tega filma je sedemnajst DIN; neskl. pril.: DIN določanje občutljivosti filma ♦ tisk. DIN format format pol papirja s stalnim razmerjem stranic, katerih izhodiščna mera je 841 x 1.189 mm ♪
  15.      dína  -e ž (ȋ) fiz. enota za merjenje sile, stotisočina newtona ♪
  16.      dináma  -e ž (ȃ) pog. dinamo: na kolesu se mu je pokvarila dinama ♪
  17.      dinámičen  -čna -o prid. (á) 1. poln sile in raznovrstnih sprememb; razgiban, živahen: dinamičen človek; pesnik je bil po temperamentu bolj statičen kot dinamičen / pouk mora biti dinamičen; dinamična predstava; dinamična razprava med dramatikom in režiserjem; publ. dinamična pesem // ki se hitro spreminja pod vplivom razvojnih sil: nova tehnologija je sprožila dinamičen razvoj kmetijstva; dinamičen razvoj letalstva v zadnjih letih / dinamično pojmovanje dogajanja v svetu ki se prilagaja spremembam 2. nanašajoč se na dinamika 2-3: dinamične, optične in elektromagnetne priprave / dinamični in ritmični elementi; dinamične vaje ◊ fiz. dinamični pritisk pritisk, ki ga izvaja gibajoča se tekočina ali plin; meteor. dinamična meteorologija nauk o gibanju v ozračju pod vplivom raznih sil; lingv. dinamični naglas; muz. dinamična označba označba za jakost izvajanja; strojn. dinamična obremenitev obremenitev, ki se s časom spreminja dinámično prisl.: dinamično gledati na gospodarstvo; kipar je želel s svetlobno igro figuro dinamično poudariti; partituro bi bilo treba dinamično predelati glede na dinamiko ♪
  18.      dinámičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost dinamičnega: dinamičnost boja; dinamičnost dogajanja / dinamičnost filmskega dejanja / menjavanje učnih oblik in metod pripomore k dinamičnosti pouka; dinamičnost družbenega razvoja ♪
  19.      dinámik  -a m (á) redko dinamičen človek ♪
  20.      dinámika  -e ž (á) 1. spreminjanje kakega družbenega pojava pod vplivom razvojnih sil; razgibanost, gibanje: družbena dinamika; dinamika gospodarske rasti; dinamika zaposlovanja / življenje je večna dinamika; pesnik skuša zaobjeti življenje v vsej elementarni dinamiki / Krst pri Savici ima močno notranjo dinamiko; dinamika dejanja, filma // razmeroma hitro razvojno spreminjanje kakega družbenega pojava: podjetje si prizadeva za enakomernejšo proizvodno dinamiko; dinamika izvoza v zadnjih letih; visoka dinamika proizvodnje / ustvarjalna dinamika sedanjega časa 2. fiz. nauk o gibanju teles pod vplivom sil: statika in dinamika / dinamika plinov 3. muz. spreminjanje jakosti tonov pri izvajanju ♪
  21.      dinamít  -a m (ȋ) brizantno razstrelivo, katerega glavna sestavina je nitroglicerin: razstreliti most z dinamitom ♪
  22.      dinamítar  -ja m (ȋ) žarg. 1. kdor se ukvarja z razstreljevanjem z dinamitom: bil je izkušen dinamitar 2. rib. kdor lovi ribe z metanjem razstreliva v vodo: ribiški zakon preganja dinamitarje ♪
  23.      dinamítarstvo  -a s (ȋ) žarg., rib. lovljenje rib z metanjem razstreliva v vodo: dinamitarstvo je kaznivo ♪
  24.      dinamíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dinamit: dinamitni naboj; dinamitna bomba / dinamitna eksplozija ♪
  25.      dinamízem  -zma m (ȋ) knjiž. 1. dinamičnost, dinamika: dinamizem dogodkov je zunanji znak notranje idejne in moralne problematike; dinamizem njegove življenjske sile; politični dinamizem v odnosih med državami 2. kar povzroča, pospešuje razgibanost, živost dejanja: dramski dinamizem / ob takih filmih se sproščajo gledalčevi dinamizmi čustvene reakcije ◊ filoz. nazor, da je sila osnova vsega bivajočega in vzrok razvoja ♪

   726 751 776 801 826 851 876 901 926 951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA