Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

10 (776-800)


  1.      dihúrnica  -e ž (ȗ) past za dihurje: nastaviti dihurnico ♪
  2.      dijáček  -čka m (á) manjšalnica od dijak: takrat je bil dvanajstleten dijaček; dijaček novinec ♪
  3.      diják  -a m (á) učenec srednje šole: šolo obiskuje tisoč dijakov; priden, slab, vzoren dijak; dijak odličnjak; dijak klasične gimnazije; dijak tretjega razreda / zastar. vseučiliški dijak študent ♪
  4.      dijákinja  -e ž (á) učenka srednje šole: marljiva dijakinja; dijakinja četrtega razreda ♪
  5.      dijakovánje  -a s (ȃ) knjiž. dijaško življenje: z veseljem se je spominjal svojega dijakovanja ♪
  6.      dijáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na dijake: dijaški časopis; dijaško društvo; spominjati se dijaških let; dijaško življenje / dijaški žargon / stanovati v dijaškem domu; knjiga je iz dijaške knjižnice; dijaško stojišče stojišče za sedeži v parterju, namenjeno predvsem dijakom ◊ gled. abonma dijaški popoldanski; šol. dijaška knjižica nekdaj knjižica za vpis dijakovega uspeha in vedenja ♪
  7.      dijáštvo  -a s (ȃ) dijaki: dijaštvo rado zahaja v gledališče ♪
  8.      díjo  medm. (ȋ) klic konju naprej!: ošvrknil je konja in zavpil: dijo ♪
  9.      díka  -e ž (í) zastar. 1. okras: meč mu je samo za diko / prijaznost in dobrota sta njegova dika / sin mu bo gotovo v diko v ponos, čast 2. slava, odličnost: zdaj je konec tvoje moči in dike; znamenje časti in dike ♪
  10.      díkcija  -e ž (í) 1. način izgovarjanja besed ali stavkov, izreka: naša gledališka dikcija temelji na osrednjem govoru; ima dognano, lepo dikcijo; monotona dikcija 2. način izražanja, podajanja, slog: dikcija njegovih pesmi postaja vznesena; novi prijemi v dikciji in kompoziciji romana / omenjene ikone se po stilni dikciji že približujejo romanskemu občutju ♦ jur. dikcija zakona ne dopušča dvoma ♪
  11.      dikcionár  -ja m (á) zastar. knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene; slovar ♪
  12.      díkromát  -a m (ȋ-ȃ) kem. iz dveh molekul kromata nastala sol: kalijev, natrijev dikromat ♪
  13.      diktafón  -a m (ọ̑) teh. električna priprava za zapisovanje in reprodukcijo govorjenih besed: narekovati v diktafon ♪
  14.      diktafónski  -a -o (ọ̑) pridevnik od diktafon: diktafonski zapis ♪
  15.      diktát  -a m (ȃ) 1. govorjenje besedila, namenjenega za dobeseden zapis; narek: pisati po diktatu; vaš diktat je prehiter / za šolsko nalogo so pisali diktat 2. predlog, ki ga mora drugi obvezno sprejeti: vsiljevati diktat; mirovni diktat zmagovalcev / ekspr. literarno delo je zanj notranji diktat // ukazovanje, pritisk: upreti se brezdušnemu diktatu; smo nasprotniki kakršnegakoli diktata od zunaj / publ. slediti modnemu diktatu okusu, smeri ♪
  16.      diktátor  -ja m (ȃ) kdor ima neomejeno politično oblast, ko že obstajajo demokratične in parlamentarne ureditve: atentat na diktatorja / vojaški diktator // ekspr. oblasten, samovoljen človek: v svoji družini je pravi diktator ● publ. modni diktator kdor odločilno vpliva na spremembo mode ◊ zgod. nosilec neomejene oblasti v starem Rimu, voljen v izrednih primerih za šest mesecev ♪
  17.      diktátorica  -e ž (ȃ) ženska oblika od diktator ♪
  18.      diktatóričen  -čna -o prid. (ọ́) star. diktatorski: diktatoričen sistem / njegov diktatorični značaj ♪
  19.      diktátorka  -e ž (ȃ) ženska oblika od diktator ♪
  20.      diktátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na diktatorje ali diktaturo: diktatorski režim; diktatorska vlada; diktatorsko pooblastilo / diktatorske metode / njegov diktatorski nastop ♪
  21.      diktátorstvo  -a s (ȃ) redko politična ureditev, v kateri ima neomejeno oblast razred ali posameznik, ko že obstajajo demokratične in parlamentarne ureditve; diktatura: bojevati se zoper diktatorstvo // ekspr. oblastnost, samovoljnost: moti jih njegovo diktatorstvo ♪
  22.      diktatúra  -e ž (ȗ) 1. politična ureditev, v kateri ima neomejeno oblast razred ali posameznik, ko že obstajajo demokratične in parlamentarne ureditve: upreti se diktaturi; postaviti, uvesti diktaturo; bojevati se zoper diktaturo; demokracija in diktatura / monarhofašistična, vojaška diktatura // publ. država s tako ureditvijo: republike, kraljevine in diktature 2. ekspr. oblastno, samovoljno ravnanje: ne morem prenašati direktorjeve diktature / režijo pojmuje kot umetniško diktaturo na odru ◊ polit. diktatura proletariata oblika politične oblasti delavskega razreda v prehodnem obdobju od kapitalizma k socializmu; zgod. šestojanuarska diktatura režim kralja Aleksandra po ukinitvi ustave 6. januarja 1929 ♪
  23.      diktíranje  -a s (ȋ) glagolnik od diktirati: v šoli si pomagamo z diktiranjem učne snovi / metode diktiranja in pritiska ♪
  24.      diktírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. govoriti besedilo, namenjeno za dobeseden zapis; narekovati: najprej je razlagal, nato pa je glavne misli diktiral; diktirati strojepiski / pog. diktirati (dopis) v stroj sestavljati (dopis) sproti ob narekovanju 2. predlagati kaj tako, da je za drugega sprejem obvezen: diktirati pogoje posojila, premirja / publ.: mednarodno ekonomsko sodelovanje je nujnost, ki jo diktira povezanost svetovnega gospodarstva; domače moštvo je diktiralo tempo igre // dajati ukaze, vsiljevati svojo voljo: mislil je, da bo lahko diktiral zgodovini / ekspr. tukaj ne boš diktiral ♪
  25.      díla  -e ž (ȋ) 1. nižje pog. deska: prežagati dilo; hrastova dila 2. mn., nar. štajersko podstrešje: na dilah imajo spravljeno suho meso / stanovati na dilah v podstrešnem stanovanju ♪

   651 676 701 726 751 776 801 826 851 876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA