Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

10 (501-525)


  1.      dezertêr  -ja m (ȇ) kdor pobegne od vojakov ali iz boja, vojaški begunec: dezerterja so ustrelili; sodili so mu kot dezerterju; dezerterji (iz) armade; po gozdovih so se klatile trume dezerterjev; pren. dezerterji iz organizacije ♪
  2.      dezertêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na dezerterje: dezerterska skupina / med vojaki je širil dezerterske misli / ekspr. ravnanje njihovih voditeljev je dezertersko ♪
  3.      dezertêrstvo  -a s (ȇ) pojav dezertiranja: na fronti se je širilo dezerterstvo; boriti se proti dezerterstvu // pobeg od vojakov ali iz boja: dezerterstvo so kaznovali s smrtjo; trikratno dezerterstvo; pren. narodno dezerterstvo ♪
  4.      dezertíranje  -a s (ȋ) glagolnik od dezertirati: vojaško sodišče ga je obsodilo zaradi dezertiranja; dezertiranje iz tujske legije ♪
  5.      dezertírati  -am dov. in nedov. (ȋ) pobegniti od vojakov ali iz boja: pod vplivom propagande je dezertirala cela četa; dezertiral je iz nemške vojske; dezertirati k sovražniku; pren. dezertiral je iz organizacije ♪
  6.      deziderat  gl. desideratum ♪
  7.      deziluzíja  -e ž (ȋ) knjiž. odprava, izguba iluzije, razočaranje: pisatelj se z begom v spomine umika deziluziji sedanjosti; pesnikova erotična deziluzija; popolna, trpka deziluzija ♪
  8.      deziluzionírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. odpraviti, odstraniti iluzije: deziluzioniral je umetnika in ga prikazal kot živega človeka / resnica ga je deziluzionirala razočarala ♪
  9.      deziluzioníst  -a m (ȋ) knjiž. kdor je izgubil iluzije: skeptik je in deziluzionist; postati deziluzionist ♪
  10.      deziluzionístičen  -čna -o prid. (í) knjiž. ki je brez iluzij: deziluzionistični motiv v pesmi; deziluzionistična drama, poezija ♪
  11.      deziluzionízem  -zma m (ȋ) knjiž. stanje brez iluzij: njegov deziluzionizem vendarle izzveni romantično; popolni deziluzionizem; deziluzionizem Prešernove pesmi Slovo od mladosti ♪
  12.      dezinfékcija  -e ž (ẹ́) uničenje, uničevanje kužnih klic; razkužitev, razkuževanje: zdravniške ekipe so opravile cepljenje in dezinfekcijo; dezinfekcija rane; sredstvo za dezinfekcijo; pren., ekspr. dezinfekcija morale ♪
  13.      dezinfekcíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dezinfekcijo, razkuževalen: dezinfekcijska naprava; dezinfekcijsko sredstvo / dezinfekcijske komore za južno sadje; dezinfekcijska postaja / dezinfekcijski učinek ♪
  14.      dezinféktor  -ja m (ẹ́) 1. kdor opravlja dezinfekcijo, razkuževalec: tečaj za dezinfektorje 2. priprava za dezinfekcijo, razkuževalnik: instrumente so dali v dezinfektor ♪
  15.      dezinféktorica  -e ž (ẹ́) ženska, ki opravlja dezinfekcijo, razkuževalka ♪
  16.      dezinféktorski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na dezinfektor 1: dezinfektorski tečaj / dezinfektorska obleka ♪
  17.      dezinficírati  -am dov. in nedov. (ȋ) uničiti kužne klice, razkužiti: dezinficirati obleko, roke, vodo; vse hleve so morali dezinficirati ♪
  18.      dezinformácija  -e ž (á) napačna informacija, zlasti namerna: informacija o tej zadevi je bila v bistvu dezinformacija, ker je bil problem prikazan enostransko; to je premišljena dezinformacija; širiti dezinformacije in sovražno propagando ♪
  19.      dezinformírati  -am dov. in nedov. (ȋ) napačno informirati, zlasti namerno: k takšnim sredstvom se je zatekal sovražni tisk, da bi dezinformiral domačo in tujo javnost / nejasna poročila so ga čisto dezinformirala ♪
  20.      dezinsékcija  -e ž (ẹ́) sistematično uničevanje, zatiranje mrčesa: opravili so dezinsekcijo na poplavljenem področju; naprave, podjetje za dezinsekcijo ♪
  21.      dezinsekcíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dezinsekcijo: dezinsekcijski aparat; dezinsekcijsko sredstvo / dezinsekcijski postopek ♪
  22.      dezinséktor  -ja m (ẹ́) kdor opravlja dezinsekcijo: kvalificiran dezinsektor ♪
  23.      dezintegrácija  -e ž (á) publ. razpadanje, razkrajanje kake celote: uniji je grozila dezintegracija; zaradi dezintegracije družine je zmeraj več zapuščenih otrok; dezintegracija razredne družbe; proces dezintegracije / dezintegracija zavesti ♪
  24.      dezintegracíjski  -a -o (ȋ) pridevnik od dezintegracija: dezintegracijske težnje ♪
  25.      dezintegrátor  -ja m (ȃ) teh. stroj, s katerim se večji kosi trdnih snovi delijo v manjše: dezintegrator za les, za rudo ♪

   376 401 426 451 476 501 526 551 576 601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA