Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
10 (2.851-2.875)
- prešlátati -am dov., tudi prešlatájte; tudi prešlatála (á ā) nižje pog. pretipati: sinu je prešlatala obleko / vse je hotel prešlatati ♪
- prêšlost -i ž (é) zastar. preteklost: prešlost in sedanjost / spomniti se prešlosti ♪
- prešméntan -a -o prid. (ẹ̄) presnet, šmentan: prešmentani fant / komaj sva premaknila to prešmentano omaro / prešmentana reč ♪
- préšnica -e ž (ẹ̑) nar. vzhodno prostor, v katerem se stiska grozdje: nesti kad v prešnico; v prešnici piti mošt ♪
- préšnik -a m (ẹ̑) nar. sok, ki priteče iz stiskalnice pri stiskanju sadja, zlasti grozdja; prešanec: dodati prešnik samotoku ♪
- prešólanje -a s (ọ̑) glagolnik od prešolati: učenec ima nezadovoljiv uspeh zaradi prešolanja / prešolanje delavcev; prešolanje za nov poklic ♪
- pretihotápljati -am nedov. (á) skrivaj, na nedovoljen način prenašati, spravljati čez državno mejo: pretihotapljati radijske aparate / pretihotapljati ljudi ♪
- pretvára -e ž (ȃ) glagolnik od pretvarjati: njena odpoved je samo pretvara; hinavščina in pretvara ♪
- prevedljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da prevesti, prevajati: prevedljiv roman; težko prevedljiv izraz ♪
- prevódnik -a m (ọ̑) 1. snov, ki dopušča prehajanje toplote, zvoka, električnega toka: pri zvočni izolaciji ne sme biti prevodnika; kovine so dobri prevodniki; obleka iz snovi, ki je slab prevodnik toplote; pren. njegov časopis je postal prevodnik reakcionarnih vplivov ♦ elektr. električni prevodnik snov, ki dopušča prehajanje električnega toka z majhnimi izgubami 2. zastar. prevajalec: za prevodnika si je izbral učenca, ki je dobro razumel nemško ♪
- prezasésti -sédem dov., stil. prezasèl prezaséla; nam. prezasést in prezasèst (ẹ́ ẹ̑) gled., navadno v zvezi prezasesti vlogo zamenjati igralca, ki je bil izbran za kako vlogo: vlogo bo treba prezasesti; žarg. prezasesti igralca prezaséden -a -o 1. deležnik od prezasesti: ta vloga je bila večkrat prezasedena 2. preveč zaseden: prezasedena bolnica; prezasedene ladje / pog. biti prezaseden z delom prezaposlen, preobremenjen ♪
- prežítek -tka m (ȋ) 1. knjiž. ostalina: prežitki ljudske kulture 2. zastar. sredstva za življenje, zlasti hrana: denar za stanovanje in prežitek / potujoči pevci so peli za prežitek ♪
- pri predl., z mestnikom 1. za izražanje stanja v položaju, ko je kaj v neposredni bližini česa: sedeti pri mizi; stati pri oknu; ležati na klopi pri peči / bitka pri Sisku / posekati drevo pri korenini; hoditi pri kraju ceste / greti se pri ognju ♦ geogr. Besnica pri Kranju // za izražanje kraja, kjer se dogaja dejanje: vstopnice lahko kupite pri blagajni; vstopil je pri sprednjih vratih / pog. sestali se bomo pri Slonu v kavarni, restavraciji Slon 2. za izražanje pripadnosti osebi, stvari: zob pri brani, grabljah; udi pri človeku; ročica pri plugu; ovratnik pri srajci / laboratorij je pri inštitutu / to sem bral pri Cankarju / Gostilna pri Figovcu // za izražanje navzočnosti, udejstvovanja kje: bil je štiri leta pri partizanih; sin je pri vojakih; v službi je pri železnici / tehnik pri gradbenem podjetju; pog. dela pri filmu v filmski proizvodnji / dela pri stroju; sodelovati pri
predstavi, pevskem zboru / pri delu ga nihče ne prekosi // za izražanje odnosa do koga, stika s kom: oglasiti se pri profesorju; vprašati pri sosedu / pri očetu je naletel na odpor; obisk pri prijatelju; pri tem učitelju se bo treba veliko učiti; ekspr. pri njej si opravil 3. za izražanje bivanja, obstajanja a) v določeni družbeni skupnosti, zlasti družini, narodu, državi: pri Slovencih to ni v navadi / pog.: pri nas mu bo dobro v naši družini, v našem kolektivu; pri nas pravimo temu tako v našem kraju b) v določenem okolju sploh: otroci so pri sosedovih; stanuje pri starših 4. za izražanje lastnosti ali stanja osebka: biti pri zavesti; ohraniti, ostati pri življenju 5. za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: pogovarjala sta se pri kozarcu vina; sprehajati se pri mesečini; ne hodi ven pri takem vremenu // za izražanje pogoja ali vzroka, ki izhaja iz takih okoliščin: pri tolikih stroških konkurenca ni mogoča; pri taki vzgoji ne more biti
uspeha / zasilno zavoro smemo potegniti le pri nevarnosti; to zdravilo se jemlje le pri visoki temperaturi 6. za izražanje povezanosti s kom, čim: pri čevljih so posebno važni podplati; pri hiši je treba še dosti narediti; pri kadilcih lahko pride do zastrupitve z nikotinom; pri otrocih ni dobro popuščati // navadno z glagolskim samostalnikom za izražanje udeležbe, dejavnosti pri čem: pri bombardiranju je bilo ubitih več ljudi; pri branju pesmi se je večkrat zmotil; pri igri so se sprli; pasti pri izpitu; asistirati pri operaciji; iti za pričo pri poroki; pri pouku ne pazi dovolj / ostati pri kosilu / biti pri frizerju; pog. pri kartah je izgubil veliko denarja pri igranju kart, kvartanju 7. nav. ekspr. za izražanje dejstva, ki bi moglo ali moralo kaj preprečiti, pa ne prepreči: pri vsem bogastvu ni srečen; pri sivih laseh je videti kar mlad; pri petih otrocih je še zelo mladostna 8. za izražanje časovne točke, v kateri se kaj zgodi: v šolo je šel pri šestih
letih / pri petdesetih je začel pisateljevati star približno petdeset let / čevelj mu zaškriplje pri vsakem koraku; pri slovesu so vsi jokali; zasačili so ga pri tatvini / pri hoji se je spotil 9. za izražanje razmerja, sorazmerja: zaslužil je sto dinarjev pri kilogramu; blago se je podražilo za dvesto dinarjev pri metru 10. pog. za izražanje sklicevanja na kaj: prisegel je pri svojih otrocih / kot podkrepitev pri moji duši, da ni res; pri spominu na mater ti obljubljam ● pog. biti, ležati pri dekletu imeti spolni odnos, spolne odnose; ne vem, pri čem smo kakšen je naš položaj; pog. nisem pri denarju nimam denarja; ekspr. na trgu je bila glava pri glavi veliko ljudi skupaj; ekspr. vsi otroci so že pri kruhu odrasli in zaposleni; biti pri miru ne gibati se, ne premikati se; pog. biti pri moči močen, krepek; kdo bo ostal pri otrocih pazil nanje; ekspr. bil je pri priči mrtev takoj; pog. ni čisto pri sebi ne zaveda
se popolnoma; sam pri sebi misli drugače natihem; ekspr. ostalo je pri starem nič se ni spremenilo; ekspr. vse večere presedi pri televiziji gleda televizijski spored; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven nič ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; tega pri najboljši volji ne zmorem sploh ♪
- priblížek -žka m (ȋ) 1. knjiž. približno enaka stvar: ta model je le nezanesljiv približek predmeta; poenostavitve in približki 2. mat. približna vrednost: računati s približki; približek števila a ♪
- prideloválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj prideluje: dati navodila pridelovalcem krompirja; pridelovalec vina / publ. ta dežela je pomemben pridelovalec in izvoznik pšenice v tej deželi pridelujejo in izvažajo dosti pšenice ♪
- pridobítek -tka m (ȋ) 1. kar se pridobi: majhen pridobitek časa / zastar. ves svoj pridobitek je zavaroval premoženje ♦ agr. količina masla, sira iz 100 kg mleka 2. zastar. dobiček, dohodek: pridobitek podjetja; davek od pridobitka ♪
- prienačeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko enačiti: prienačevati razmere ene dežele razmeram v drugi ♪
- prihódnik -a m (ọ̑) zastar. prišlec: prihodniki so bili utrujeni / svojim prihodnikom je zmeraj dobro postregla gostom, obiskovalcem ♪
- prihódnja -e ž (ọ̑) star. prireditev, pogostitev ob prihodu: prirediti prihodnjo; povabiti na prihodnjo ♪
- prihódnji -a -e prid. (ọ̑) 1. ki bo v prihodnosti: razpravljali so o prihodnjem razvoju občine; zazidalni načrt podrobno določa prihodnjo ureditev / knjiž. to je moj prihodnji zet bodoči 2. ki bo glede na čas, vrstni red neposredno po čem drugem iste vrste: prihodnji sestanek bo čez nekaj dni; obiskali jih bomo prihodnjo nedeljo; prihodnje leto bodo začeli zidati novo šolo / že prihodnji dan je šel v šolo naslednji ● zastar. med njima se je vnel prihodnji prepir ta, tale ◊ lingv. prihodnji čas čas za izražanje prihodnjega dejanja ali glagolska oblika za tako izražanje; prisl.: tako bo tudi v prihodnje ♪
- prihódnjič prisl. (ọ̑) ob naslednji priložnosti: prihodnjič bom sama prinesla darilo; ko bo prihodnjič spet prišel, ga bomo lepo sprejeli / do prihodnjič preglejte novo gradivo do prihodnjega sestanka, do prihodnje šolske ure / kot pojasnilo, opozorilo na koncu objavljenega dela teksta dalje prihodnjič ∙ kaznuj ga, da bo vedel za prihodnjič za drugič ♪
- prihódnjik -a m (ọ̑) nav. mn., knjiž., redko zanamec: z iskanjem virov energije se bodo verjetno ukvarjali tudi prihodnjiki ◊ lingv. glagolska oblika za izražanje prihodnjega dejanja ♪
- prihódnjikrat prisl. (ọ̑) redko prihodnjič: o tem se bova pomenila prihodnjikrat ♪
- prihódnost -i ž (ọ̑) 1. čas, ki bo prišel: dogodek ima v prihodnost segajoč pomen; v prihodnosti moramo kulturno dejavnost še poživiti; bližnja, daljna prihodnost; načrti za prihodnost 2. obstoj, stanje česa v tem času: skrb za prihodnost človeštva, države, naroda / ne bojim se prihodnosti; starši so se večkrat pogovarjali o sinovi prihodnosti / prerokovala mu je prihodnost kaj bo doživel v prihodnosti; boljša, lepa, srečna, ekspr. svetla prihodnost ● od tega je odvisna njena prihodnost to je zelo pomembno zanjo; ekspr. ta fant ima še prihodnost dosegel bo velike uspehe; publ. kraj ne more nuditi prihodnosti mladim izobražencem ni primeren za uspešen razvoj; ekspr. postavljati prihodnost na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; ekspr. kraj ima turistično prihodnost v njem se bo razvil turizem; ekspr. to je vozilo prihodnosti uporabljali ga bodo v prihodnosti; knjiž. vse to je
še pesem prihodnosti se še ne bo kmalu uresničilo ♪
- prihránek -nka m (ȃ) kar je prihranjeno: prihranek od plače; velik prihranek pri stroških / precejšen prihranek energije / prihranek časa, publ. na času // nav. mn. prihranjen, neporabljen denar: dal ji je vse prihranke; pošiljati prihranke materi; iz hranilnika je stresel svoje prihranke ∙ publ. njegov prihranek znaša milijon dinarjev prihranil je milijon dinarjev ♪
2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951