Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

10 (2.651-2.675)


  1.      plôšček  -čka m (ō) zastar. krožnik: prinesla je plošček juhe; sklede in ploščki ◊ anat. ploščati del vretenca; šport. ploščica ♪
  2.      plôščen  -čna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na ploščo: ploščna debelina, oblika / ploščni kuhalnik ♦ avt. ploščna zavora kolutna zavora ♪
  3.      plôščica  -e ž (ó) 1. manjšalnica od plošča: oglata, okrogla ploščica; kovinska, lesena ploščica; pri vhodnih vratih je bila pritrjena ploščica z imenom stanovalca / klej prodajajo v ploščicah 2. navadno v zvezi keramična ploščica tanjši ploščat izdelek iz žgane gline za oblaganje sten, tal: obložiti kopalnico s keramičnimi ploščicami / porcelanaste ploščice 3. šport. trd, ploščat, okrogel gumijast predmet, ki se uporablja pri hokeju na ledu: podati ploščico nasprotnemu igralcu; s ploščico ga je zadel v nogo ◊ biol. krvna ploščica drobna, brezbarvna celica, pomembna pri strjevanju krvi ♪
  4.      plôščič  -a m (ō) zool. zelo ploščata sladkovodna riba zelenkasto sive barve z dolgo predrepno plavutjo, Abramis brama ♪
  5.      plôščičast  -a -o prid. (ó) podoben ploščici: ploščičaste luske ♪
  6.      plôščina  tudi ploščína -e ž (ó; í) 1. geom. velikost ploskve: izračunati ploščino lika; ploščina kvadrata, trikotnika 2. knjiž., redko predel, del: sredi mesta se je ohranilo še nekaj zelenih ploščin ♪
  7.      ploščínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ploščina 1: ploščinska enota, mera ♪
  8.      plôščiti  -im tudi ploščíti -ím nedov. (ō ȏ; ȋ í) knjiž. delati kaj plosko, sploščeno: ploščiti železno palico s kladivom ♪
  9.      ploščnàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ploščat: ploščnat kamen; ploščnata steklenica / ploščnat obraz ♪
  10.      plót  -a tudi -ú m, daj., mest. ed. tudi plôtu; mn. plotóvi stil. plóti (ọ̑) ograja iz kolov, lat: postaviti plot; odtrgati lato s plota; lesti čez plot; vrata v plotu ∙ ekspr. še preko svojega plota ne vidi je omejen, zaverovan vase; ekspr. skakati čez plot biti nezvest v zakonu; ekspr. po tem dogodku se je ogradil s plotom postal nedostopen; pog. ima nekaj za plotom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; drži se svojih nazorov kot pijanec plota zelo ♪
  11.      plótec  -tca m (ọ̑) manjšalnica od plot: postaviti plotec ♪
  12.      plóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na plot: plotni kol / plotna vrata ♦ bot. plotni slak trajnica z dolgim, ovijajočim se steblom in velikimi belimi cveti, Calystegia sepium ♪
  13.      plotníca  -e ž (í) knjiž. deska v plotu: iztrgati plotnico; trhle plotnice ♪
  14.      plotón  -a m (ọ̑) knjiž. istočasna izstrelitev iz vseh orožij skupine ali enote; plotun: raketni, topovski ploton ♪
  15.      plotún  -a m (ȗ) voj. istočasna izstrelitev iz vseh orožij skupine ali enote: raketni, topovski plotun ♪
  16.      plóvba  -e ž (ọ̑) glagolnik od pluti: plovba je trajala deset dni; pripraviti ladjo za plovbo; plovba okrog sveta, po morju; plovba s parniki; smer, varnost plovbe / čezoceanska, podvodna, rečna plovba / Splošna plovba Piran ♦ navt. dolga plovba po vseh morjih; kapitan dolge plovbe najvišji čin v trgovski mornarici ali nosilec tega čina; ladja dolge plovbe ladja, ki ima dovoljenje za plovbo po vseh morjih; linijska plovba po stalni progi in po stalnem voznem redu; obalna plovba promet po obalnem morju med pristanišči iste države; prosta ali tramperska plovba brez stalne proge in brez stalnega voznega reda ♪
  17.      plóvben  -bna -o tudi plóvben -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na plovbo: plovbni predpisi; plovbno dovoljenje / plovbno podjetje / kadetski plovbni staž ♪
  18.      plôvčev  -a -o (ó) svojilni pridevnik od plovec: plovčev pesek, prah ♪
  19.      plôvec  -vca m (ó) 1. navt. zasidrana plavajoča priprava za signalizacijo ali za privezovanje manjših plovil: privezati čoln na plovec / sidrni plovec // rib. lahka priprava, ki preprečuje, da mreža, trnek ne potone: plovci kažejo, kje so potopljene mreže; plutovinast plovec 2. petr. luknjičasta svetlo siva predornina, ki plava na vodi: zgladiti les s plovcem ◊ aer. plovec čolnu podobna priprava, pritrjena na letalo, helikopter, namenjena za vzletanje in pristajanje na vodi; zool. plovci vodne ptice s plavalno kožico med prsti in ploščatim kljunom, ki je prilagojen za precejanje hrane, Anseriformes ♪
  20.      plôven  -vna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na plovbo ali plutje: plovni kanal / plovna pot po Savi / plovna hitrost; plovne lastnosti ladje / plovni park; plovne naprave; plovna sredstva; publ. plovni objekt vodno vozilo, zlasti večje / reka je plovna skoraj vse leto ● publ. ladjo so spremenili v plovni hotel plavajoči hotel ◊ navt. plovni žerjav pontonski žerjav; šport. plovni seskok seskok s telovadnega orodja z vodoravno iztegnjenim ali uleknjenim telesom; plovni skok skok čez konja ali drugo oviro z vodoravno iztegnjenim ali uleknjenim telesom ♪
  21.      plovílo  -a s (í) 1. vodno vozilo: plovilo je nasedlo; privezovati plovila; nosilnost plovila; jadrnica, parnik in druga plovila / jezerska, rečna plovila; motorna plovila 2. v zvezi vesoljsko plovilo vozilo, namenjeno za vesoljske polete: načrtovati vesoljska plovila ♪
  22.      plovíti  -ím tudi plóviti -im nedov. (ȋ í; ọ̄) zastar. 1. pluti: ploviti po morju 2. plaviti, spuščati (po vodi): ploviti les po reki ♪
  23.      plôvka  -e ž (ō) navt. zasidrana plavajoča priprava za signalizacijo ali za privezovanje manjših plovil: privezati ladjo na plovko; svetilna plovka ♪
  24.      plovnína  -e ž (ȋ) pristojbina za plovbo: plačati plovnino ♪
  25.      plôvnost  -i ž (ó) sposobnost za plovbo: s prekopi in poglobitvijo struge so podaljšali plovnost reke ♦ navt. plovnost ladje sposobnost ladje, da se drži na površini vode in plove ♪

   2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA