Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
10 (2.301-2.325)
- nèprisíljen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni prisiljen, ni narejen: neprisiljen nasmeh; njun pogovor je bil sproščen, neprisiljen; neprisiljena drža, kretnja; prijetno, neprisiljeno vedenje nèprisíljeno prisl.: neprisiljeno pripovedovati, se vesti; bil je iskreno, neprisiljeno vesel ♪
- nèprisíljenost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neprisiljenega: neprisiljenost njegovega vedenja je vsem ugajala; občudovali so neprisiljenost kretenj / te pesmi so znane po svoji neprisiljenosti / hlinil je živahnost in neprisiljenost ♪
- nèprisôten -tna -o prid. (ȅ-ó) nenavzoč: govoriti o neprisotnih kolegih ∙ neprisoten pogled duševno odsoten ♪
- nèprisôtnost -i ž (ȅ-ó) nenavzočnost: sinova neprisotnost mu je bila v olajšanje ♪
- nèprispodobljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) zastar. neprimerljiv: neprispodobljiv nakit / neprispodobljiva lepota zelo velika ♪
- nèprísten -tna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) ki ni pristen: nepristno vino / nepristni dokumenti, spisi; nepristen denar ponarejen / nepristna dobrota; njena žalost je nepristna; nepristno veselje nèprístno prisl.: nepristno doživljati ♪
- nèprístnost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepristnega: nepristnost dokumentov / nepristnost čustvovanja; njegovo pripovedovanje je vzbujalo sum nepristnosti ♪
- nèpristójen 1 -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni pristojen, ni pooblaščen: nepristojni organi; nepristojno sodišče ♪
- nèpristójen 2 -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) zastar. nedostojen: nepristojno govorjenje, vedenje ♪
- nèpristójnost 1 -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nepristojnega: dokazovati nepristojnost organov; nepristojnost tega sodišča ♪
- nèpristójnost 2 -i ž (ȅ-ọ́) zastar. nedostojnost: biti opomnjen zaradi nepristojnosti ♪
- nèpristópen tudi nèpristôpen -pna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-ó ȅ-ō) 1. ki ni pristopen: nepristopen kraj; s te strani je ledenik nepristopen / knjiž. celo za najnedolžnejšo šalo je nepristopna nedovzetna 2. ki ne kaže prijaznosti, dobrohotnosti v občevanju z ljudmi; nedostopen: tog, nepristopen človek; vedeli so, da je nepristopen ♪
- nèpristópnost tudi nèpristôpnost -i ž (ȅ-ọ́; ȅ-ó) lastnost, značilnost nepristopnega: gora mu je s svojo nepristopnostjo vzbujala strah / težko je živeti z njim zaradi njegove nepristopnosti nedostopnosti ♪
- nèpristránost -i ž (ȅ-á) nepristranskost: nepristranost ocenjevalcev / nepristranost kritike ♪
- nèpristránski -a -o prid. (ȅ-á) ki ni pristranski: nepristranski opazovalec; včasih je težko biti nepristranski / nepristranska kritika, sodba ♪
- nèpristránskost -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nepristranskega: bil je priljubljen zaradi svoje nepristranskosti / nepristranskost kritike ♪
- nèpristrásten -tna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) zastar. nepristranski, objektiven: v svojih sodbah je nepristrasten / nepristrastna ocena ♪
- nèprištéven -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni prišteven: neprišteven človek; imeli so ga za neprištevnega / ubil ga je v neprištevnem stanju ♪
- nèprištévnost -i ž (ȅ-ẹ́) stanje neprištevnega človeka: ugotoviti neprištevnost koga / to dejanje je storil v neprištevnosti / stanje neprištevnosti ♪
- nèprivilegíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni privilegiran: sinovi neprivilegiranih očetov / privilegirani in neprivilegirani evropski jeziki ♪
- nèprivláčen -čna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni privlačen: približal se ji je neroden in neprivlačen moški; ne več mlado, neprivlačno dekle / neprivlačen poklic, študij ♪
- nèprivláčnost -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neprivlačnega človeka: ni se mogla navdušiti zanj zaradi njegove neprivlačnosti ♪
- nèprizadét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni prizadet: ob materini smrti je bil videti neprizadet; predavatelj je bil ob mrmranju poslušalcev neprizadet ni bil vznemirjen / neprizadet opazovalec bi stvar drugače presojal opazovalec, ki se ga stvar ne tiče / pri branju njegovih pesmi je ostal hladen, neprizadet / do problema kaže neprizadet odnos / pri potresu je bilo neprizadetih samo nekaj hiš nepoškodovanih; prebivalce so oskrbovali s hrano pri bombardiranju neprizadeti sosedje neoškodovani nèprizadéto prisl.: govoril je mirno, neprizadeto; neprizadeto opazovati ♪
- nèprizadétost -i ž (ȅ-ẹ̑) stanje neprizadetega človeka: njena neprizadetost ob njegovi žalosti ga je bolela; za navidezno neprizadetostjo se je skrivala vznemirjenost / motila jih je njegova neprizadetost za stvar, ki se je njim zdela tako pomembna; opazovala ga je s hladno neprizadetostjo ♪
- nèprizadéven -vna -o prid. (ȅ-ẹ́) ki mu manjka prizadevnosti, vneme: neprizadeven delavec, učenec ♪
2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401