Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

10 (176-200)



  1.      belonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima bele noge: belonoga žival
  2.      berílce  -a s () manjšalnica od berilo: pripovedovati vsebino berilca
  3.      betev  gl. betva
  4.      bibliomaníja  -e ž () strastno zbiranje knjig: njegova ljubezen do knjig je mejila že na bibliomanijo
  5.      bilánca  -e ž () 1. primerjalni prikaz dohodkov in stroškov podjetja v določeni dobi; zaključni račun: bilanca izkazuje izgubo; sestavljati bilanco ♦ ekon. aktivna bilanca s presežkom; plačilna bilanca primerjalni prikaz poslovanja s tujino; premoženjska bilanca primerjalni prikaz aktiv in pasiv podjetja na določen dan; trgovinska bilanca razmerje med uvozom in izvozom v določeni dobi 2. pregled, obračun sploh: napraviti življenjsko bilanco; bilanca tedna: pet prometnih nesreč
  6.      bíotipologíja  -e ž (-) veda, ki ugotavlja in proučuje tipe organizmov
  7.      bístvo  -a s () kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše: pusti podrobnosti in povej bistvo; poseči v bistvo stvari; prodreti v bistvo problema / v čem je bistvo poezije; po svojem najglobljem bistvu je pedagoško delo prizadevanje za človeka ♦ filoz. kar opredeljuje kaj, da je to, kar je // knjiž. vse značilne fizične in duhovne sestavine človeka: vse njegovo bistvo se je uprlo krivici; bolj in bolj se je oddaljeval od svojega bistva; to ni v našem bistvu ● publ. to pomeni v bistvu isto pravzaprav, dejansko
  8.      blagomílje  -a s () zastar. blagost, milina
  9.      blaznênje  -a s (é) glagolnik od blazneti: njegova popolna brezčutnost se je mahoma sprevrgla v blaznenje / odnesli so truplo ob joku in blaznenju žensk
  10.      blaznéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. raba peša kazati znake duševne bolezni: bolnik blazni 2. ekspr. burno izražati svoja čustva: blazneti od bolečine, veselja; pren. njena duša je blaznela v obupu in žalosti ● ekspr. ne blazni ne govori, ne ravnaj nespametno, nerazsodno; zastar. še vedno blazni za tisto lepotico je zelo zaljubljen vanjo blaznèč -éča -e: blazneča ženska
  11.      bláznež  -a m () duševno bolan človek: nesrečni blazneži; planil je kot blaznež
  12.      bláznica  -e ž () 1. zastar. bolnica za duševne bolezni: poslali so ga v blaznico / ekspr. ta je zrel za blaznico 2. ekspr., redko zmeda, nered: pri nas je prava blaznica 3. zastar. duševno bolna ženska
  13.      bláznik  -a m () knjiž. blaznež: bolna domišljija blaznikov; kakor blaznik je divjal za menoj
  14.      blázniti  -im nedov.) knjiž. spravljati v veliko zmedenost, v zmoto: ta misel mu blazni pamet; ne blazni ga s praznimi obljubami
  15.      blaznív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki kaže znake duševne neuravnovešenosti: napol nora, blazniva ženska / blazniv smehljaj
  16.      blaznívost  -i ž (í) knjiž. duševna neuravnovešenost: nagnjen je k blaznivosti; to vodi v blaznivost
  17.      bláznost  -i ž (á) duševna bolezen: neozdravljiva blaznost; napad blaznosti / verska, zasledovalna blaznost // ekspr. kar je podobno duševni bolezni: saj to je blaznost, kar počneš ● do blaznosti razdražen zelo
  18.      blážec  -žca m () bot. travniška rastlina z modrimi cveti; objed
  19.      blážen  -a -o prid. () 1. ekspr. poln blaženosti, sreče: bila je vsa blažena / čez obraz se ji razlije blažen nasmeh / okoli nas je bil blažen mir 2. ekspr. slavljen, hvaljen zaradi sreče, ki jo daje: o blažena mladost; blažene, ve materine roke 3. rel. proglašen za zveličanega: blaženi p. Kanizij bláženo prisl.: oči so ji blaženo žarele bláženi -a -o sam.: biti prištet med blažene
  20.      blisketáti se  -ám se tudi -éčem se in blisketáti -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) star. blesketati se, lesketati se: zvonik se je blisketal v soncu; morje se blisketa / oči so se ji blisketale od razkačenosti
  21.      bobínka  -e ž () nav. mn., nar. vzhodno kužna bolezen z gnojnimi mehurčki na koži; koze: cepiti proti bobinkam
  22.      bogatínstvo  -a s () raba peša lastnost, stanje bogatina: oderuško bogatinstvo / ohol zaradi svojega bogatinstva
  23.      bojazljívost  -i ž (í) lastnost bojazljivega človeka: zaveda se svoje bojazljivosti; prirojena bojazljivost
  24.      bóljšati se  -am se nedov. (ọ̑) postajati boljši: vreme se boljša / bolezen se mu boljša bóljšati redko izboljševati: boljšati ceste
  25.      bòr 2 bôra m ( ó) nekdaj novec majhne vrednosti: v roke mu je stisnil nekaj borov // ekspr. denar sploh: nima bora v žepu; zadnje bore sem dal ∙ star. biti brez bora in božjaka popolnoma brez denarja

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA