Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

10 (151-175)



  1.      avál  -a m () fin. poroštvo, dano s podpisom na menici, menično poroštvo: dati aval
  2.      avalíst  -a m () fin. porok, ki je podpisan na menici, menični porok
  3.      aváns  -a m () ekon. akontacija: investitor je gradbenemu podjetju doslej plačal samo avans
  4.      avstríjščina  -e ž () redko avstrijska nemščina: govoriti avstrijščino
  5.      avtomobíl  -a m () cestno motorno vozilo z navadno štirimi kolesi: izdelovati, popravljati avtomobile; avtomobil znamke Fiat; avtomobil s prikolico; ličar avtomobilov; montaža avtomobilov / dostavni, osebni, poltovorni, rešilni, tovorni avtomobil ♦ voj. oklopni avtomobil z jeklenim oklepom in z orožjem; žel. progovni avtomobil ki vozi po tirnicah // osebni avtomobil: peljati se z avtomobilom na izlet; dirkalni, dvosedežni, športni avtomobil
  6.      babaríja  -e ž () nav. mn., ekspr., redko neumno, prazno govorjenje: ne brigajo me vaše babarije
  7.      bájalica  -e ž (ā) bajanica: bajalica se stresa in trka
  8.      baktêrijski  -a -o prid. (é) nanašajoč se na bakterije: bakterijska kultura / bakterijski strup; bakterijska gniloba krompirja
  9.      bála  -e ž (á) 1. zvito ali stisnjeno, za transport pripravljeno blago: nakladati težke bale; bala bombaža, platna, slame ♦ trg. bala papirja 10.000 pol 2. nevestina oprema: pripravljati, voziti balo; dobiti kaj za balo / ekspr. dojenčkova bala
  10.      balustráden  -dna -o () pridevnik od balustrada: balustradna strešica
  11.      baptíst  -a m () pripadnik protestantske verske skupnosti, ki zahteva krst odraslih: bil je goreč baptist
  12.      baróčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na barok: baročni slog / baročni oltar; hiša z baročnim pročeljem; baročno slikarstvo / naši baročni pisci / baročna glasba // knjiž. zelo okrašen, razgiban, bujen: baročna pisava; ekspr. ženska baročne postave baróčno prisl.: slog je baročno preobložen
  13.      bastión  -a m (ọ̑) voj. izpostavljeni del trdnjavskega obzidja: zunanji bastion trdnjave
  14.      beatifikácija  -e ž (á) rel. proglasitev za blaženega: predlagati beatifikacijo škofa Baraga
  15.      beatles  in beatle -a [bítls; bítl] m (; ) nav. slabš. mlad fant z dolgimi lasmi, ki se vpadljivo oblači in vede: v orkestru so sami beatlesi; zakaj si tak beatles? neskl. pril.: ima beatles frizuro
  16.      beatnik  tudi bitnik -a [bít-] m () zlasti v zahodnih deželah pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v nepodrejanju veljavnim družbenim normam in v sproščenem uživanju: ameriški beatniki; literatura beatnikov
  17.      beatniški  tudi bitniški -a -o [bít-] prid. () nanašajoč se na beatnike: beatniške ideje / beatniški lokal
  18.      beaufórt  -a [bofor] m (ọ̑) meteor. enota za določanje jakosti vetra po pojavih v naravi, katere povzroča: veter piha z jakostjo dveh beaufortov
  19.      Beaufórtov  -a -o [boforov] prid. (ọ̑) meteor., v zvezi Beaufortova lestvica razvrstitev jakosti vetra v dvanajst stopenj po pojavih v naravi, katere povzroča
  20.      béba  -e ž (ẹ̑) zastar. deklica, punčka
  21.      bêba  tudi béba -e ž (é; ẹ́) 1. redko bedak: bebe ste, če verjamete 2. ekspr. neodločen, omahljiv človek: ne bodi taka beba!
  22.      bêbast  tudi bébast -a -o prid. (é; ẹ́) 1. duševno nerazvit, slaboumen: rodila je bebastega otroka / bebast obraz, smeh 2. redko bedast: kako si bebast; bebasta načela / ti butica bebasta! bêbasto tudi bébasto prisl.: bebasto se smejati
  23.      bêbav  tudi bébav -a -o prid. (é; ẹ́) redko bebast: otrok se je rodil bebav / bebavo zijalo
  24.      bêbavost  tudi bébavost -i ž (é; ẹ́) duševna nerazvitost, slaboumnost: izraz bebavosti na obrazu ♦ med. starostna bebavost
  25.      beketàv  -áva -o prid. ( á) ki beketa: beketave ovce

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA