Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

minezenger (2)

1.      minezenger  gl. minnesänger ♪
2.      minnesänger  tudi minezenger -ja [minezénger in minezênger] m (ẹ̄; ē) lit., v nemškem okolju, od 12. do 14. stoletja pesnik in pevec ljubezenskih pesmi, ki nastopa po plemiških dvorcih: pesmi trubadurjev in minnesängerjev ♪