Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

žleb (125)

1.      žléb  -a tudi -á tudi -ú m, mn. žlebóvi tudi žlébi (ẹ̑) 1. podolgovata naprava, navadno polkrožne oblike, za prestrezanje deževnice na strehi: žleb pušča; pritrditi žlebove; žleb iz pločevine, plastične snovi / strešni žleb // poljud. strešna odtočna cev: deževnica lije iz žlebov; splezati po žlebu do drugega nadstropja / odtočni žleb // podolgovata naprava, navadno polkrožne oblike, po kateri priteka, odteka tekočina: speljati studenčnico po žlebu do kmetije / mlinski žleb; odtočni žleb iz svinjaka // podolgovata naprava z dvignjenimi robovi za spuščanje, sipanje česa: spuščati opeko po lesenem žlebu / koleščka tečeta po visečem žlebu; zbiralni žleb pri mlatilnici // kar je temu podobno sploh: upognil je papir tako, da je nastal žleb / zviti jezik v žleb 2. nar. jasli: privezati živino k žlebu; položiti seno v žleb / kamnit, lesen žleb 3. podolgovata vdolbina v pobočju, nastala zaradi toka vode, plazov: plezati po žlebu; žleb v gorski steni // večja, podolgovata vdolbina v zemeljskem površju: pot pelje po žlebu; pasti živino v žlebu; gozd, vas v žlebu / žleb potoka, reke 4. podolgovata vdolbina, širša zareza v površini česa sploh: dolbsti, vrezati žleb; krožen, prečen, spiralast žleb; žlebovi na stebru, v puškini cevi; žleb pri dogi; kolut z žlebom na obodu / kadunjast, klinast, trapezast žleb / žamet z ozkimi žlebovi rebri / žlebovi kolesnic ◊ agr. cepljenje v žleb cepljenje, pri katerem se zarezan cepič spoji z zarezanim žlebom podlage; anat. žleb podolgovata vdolbina na kosti, organu, površju telesa; med. strelni žleb površinska rana zaradi oplaznega strela; metal. žleb za žlindro del plavža, po katerem se izpušča žlindra; teh. žleb del pisalnega stroja z gumijastimi valjčki na robovih, ki držijo vloženi papir ♪
2.      žlebák  -a m (á) žlebnjak: streha, krita z žlebaki ♪
3.      žlébast  -a -o prid. (ẹ̑) po obliki podoben žlebu: žlebasta strešna opeka / žlebasta vdolbina v deski / vzpenjati se po žlebasti grapi // ki ima žleb, žlebove: žlebast steber / žlebasto kolesce ♪
4.      žlebàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima žlebove: žlebati stebri; žlebata površina ♪
5.      žlében  -bna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na žleb: žlebna dolžina / žlebni kavlji; žlebna pločevina ♪
6.      žlebìč  -íča m (ȉ í) manjšalnica od žleb: deževnica odteka po žlebiču / ukriviti jezik v žlebič / izdolbsti žlebič; žlebiči na stebru; smuči z žlebiči na drsni strani ♦ geogr. zaradi delovanja vode nastala podolgovata vdolbina na nagnjeni kraški skalni površini ♪
7.      žlebíčast  -a -o prid. (í) po obliki podoben žlebiču: žlebičast urez na deski; draperija z žlebičastimi gubami // ki ima žlebič, žlebiče: žlebičasta cev / žlebičasto kolesce ♦ les. žlebičasto dleto žlebilo ♪
8.      žlebíček  -čka m (ȋ) manjšalnica od žleb(ič): po lesenem žlebičku je odtekala deževnica / delati žlebičke z dletom / žlebički pepelnika; žlebički na gramofonski plošči ♪
9.      žlebíčiti  -im nedov. (í ȋ) geogr. povzročati, da nastajajo na kraških skalnih površinah žlebiči: voda žlebiči skale ♪
10.      žlebíčje  -a s (ȋ) geogr. več žlebičev, žlebiči: voda je razčlenila skalo v žlebičje ♪
11.      žlebíčkanje  -a s (ȋ) agr. cepljenje, pri katerem se prirezan cepič spoji z zarezanim žlebom podlage: žlebičkanje in sedlanje ♪
12.      žlebílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žlebljenje: žlebilna globina / žlebilni nož; žlebilno orodje ♪
13.      žlebílnik  -a m (ȋ) metal. naprava za žlebljenje zvarnih robov pri varjenju: žlebiti z žlebilnikom / plamenski žlebilnik ♪
14.      žlebílo  -a s (í) orodje za žlebljenje: uporabljati žlebila; rezilo žlebila; žlebilo in dolbilo ♪
15.      žlebína  -e ž (í) star. žlebasta vdolbina: žlebine stebra / podirati drevje na dnu žlebine ♪
16.      žlébiti  -im, tudi žlebíti -ím nedov. (ẹ̄ ẹ̑; ȋ í) delati v kaj žleb, žlebove: žlebiti doge, les; žlebiti z žlebilom žlébljen -a -o tudi žlebljèn -êna -o: žlebljena cev puške ♪
17.      žlébljenje  tudi žlebljênje -a s (ẹ̄; é) glagolnik od žlebiti: žlebljenje desk ♦ papir. žlebljenje kartona, lepenke vtiskovanje plitvih žlebov v karton, lepenko, da se omogoči upognitev, prepognitev, zlasti pri oblikovanju embalaže ♪
18.      žlébnik  -a m (ẹ̑) 1. nar. (strešni) žleb: pritrditi žlebnik pod kap; pocinkan žlebnik 2. obrt. skobljič za delanje žlebov: žlebiti z žlebnikom; rezilo žlebnika ♪
19.      žlebník  tudi žlébnik -a m (í; ẹ̑) redko žlebnjak: korci in žlebniki ♪
20.      žlebnják  -a m (á) žlebasta strešna opeka: prekrivati streho z žlebnjaki; žlebnjaki in slemenjaki ♪
21.      žlebovít  -a -o prid. (ȋ) poln žlebov: žlebovito skalovje ♪
22.      žlebóvje  -a s (ọ̑) redko več žlebov, žlebovi: voda odteka po žlebovju / skala z globoko izdolbenim žlebovjem ♪
23.      dvóžlében  -bna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) teh. 1. ki ima dva žleba, dve vdolbini: dvožlebni škripec 2. namenjen za vrezovanje dvojnega žleba: dvožlebni oblič ♪
24.      izžlébiti  -im tudi izžlebíti -ím dov., izžlébil (ẹ̄ ẹ̑; ȋ í) narediti žleb, žlebove: izžlebiti cev, površino predmeta izžlébljen -a -o tudi izžlebljèn -êna -o: izžlebljena cev, deska, stena; izžlebljeno rezilo ♦ arhit. izžlebljeni steber ♪
25.      izžlébljati  -am nedov. (ẹ́) delati žleb, žlebove: izžlebljati površino predmeta ♪

1 26 51 76 101