Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
žitnica (3)
- žítnica -e ž (ȋ) 1. prostor ali stavba za shranjevanje žita; kašča: spraviti žito v žitnico; vrata žitnice ♦ zgod. mestna žitnica // posoda, naprava za shranjevanje žita: stopil je v kaščo, da pregleda žitnice; polne žitnice 2. publ. žitorodno področje: stepo so spremenili v žitnico / ta pokrajina je naša žitnica ♪
- žítničar -ja m (ȋ) zgod. upravnik žitnice: imenovati koga za žitničarja / mestni žitničar ♪
- vizítnica -e ž (ȋ) star. vizitka: ponudil mu je svojo vizitnico ♪