Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

žit (568-592)



  1.      zožítev  -tve ž () glagolnik od zožiti: zožitev ceste / zožitev samoglasnika / zožitev proračuna
  2.      žiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti kaj (bolj) ozko: zožiti rov, strugo; dolina se proti severu zoži / zožiti hlačnice / pri izdihu se pljuča zožijo / ekspr. sovražno je zožila oči, pogled / pomen besede se je zožil ♦ lingv. ozki e se pred r zoži // narediti, povzročiti, da je kaj videti ožje: temna barva in navpični šivi postavo zožijo // zmanjšati, omejiti: zožiti prehod med posteljo in omaro / zožiti razpravo; zožiti število predlaganih sprememb na najnujnejše / krog znancev se mu je zožil zóžen -a -o: zožen pomen besede; imeti zožene zenice; cesta je bila zaradi snega zožena
  3.      zúnajuniverzitéten  -tna -o prid. (ú-ẹ̑) knjiž. ki ni na univerzi, v okviru univerze: zunajuniverzitetna politična moč
  4.      zverížiti  -im dov. ( ) ekspr. 1. narediti, povzročiti, da je kaj na več mestih nepravilno ukrivljeno, oblikovano: vihar je zverižil drevo; zverižiti z udarcem; okensko krilo se je zverižilo / bolezen ga je zverižila / zverižiti ustnice 2. narediti vsebinsko nejasno, zapleteno: z mnogimi vstavki je zgodbo zverižil; misli so se mu zverižile // vsebinsko nejasno, zapleteno povedati: zverižil je nekaj stavkov, pa ga ni nihče razumel / zverižil je nekaj pesmi 3. popačiti: zverižiti dejstva / zverižiti jezik / neprestani pritiski so ga moralno zverižili pokvarili, izpridili zverížen -a -o: zverižene črke; zverižena slika mostu v vodi; zverižene stare ulice
  5.      zvéžiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti, povzročiti, da je kaj vegasto, krivo: dež in veter sta zvežila deske; tla so se zvežila 2. narediti, povzročiti, da se kaj nepravilno, neurejeno nagne: vetrovi so zvežili kozolec; ograja se je od starosti zvežila / ekspr.: zvežiti ustnice; obraz se mu je zvežil zvéžen -a -o: zvežen plot; zvežena bajta; stara, zvežena vrata
  6.      zvozíti  zvózim dov. ( ọ́) z vožnjo spraviti kam: zvoziti drva iz gozda; zvoziti gnoj na njivo; zvoziti pesek s tovornjaki; zvoziti pridelke domov / dopoldne je zvozil sto samokolnic zvóžen -a -o: zvožen les
  7.      zvozíti  zvózim tudi izvozíti -vózim dov. ( ọ́) narediti, da vozilo opravi določeno pot: z enim parom konj ni mogel zvoziti klanca; ovinek je komaj zvozil; zvoziti mimo kupov snega; zvoziti skozi križišče / redko zaradi poledice avtomobil ni mogel zvoziti speljatiekspr. četrti razred je komaj zvozil izdelal; ekspr. v matematiki je zvozil je dobil pozitivno oceno; ekspr. do prvega bomo že zvozili preživeli z denarjem, ki ga imamo na razpolago; pog., ekspr. zdravniki upajo, da jo bo zvozil ozdravel, ostal živ; pog., ekspr. ne boš je zvozil zadeve ne boš uspešno dokončal; pog., ekspr. dobro, srečno jo je zvozil nič hudega se mu ni zgodilo; pog., ekspr. poceni jo je zvozil ne da bi bil huje kaznovan ali poškodovan zvóžen tudi izvóžen -a -o 1. zaradi dolge, večkratne vožnje neprimeren, poškodovan: avtomobil z zvoženimi gumami / redko zvožena živina izčrpana od vožnje 2. zaradi večkratne vožnje dobro viden: zvožen tir; zvožene kolesnice / od sani zvožena cesta / zvožen sneg ∙ ekspr. hodijo po zvoženih kolesnicah živijo, delajo na ustaljen način; sam.: na zvoženem rado drsi; prim. izvoziti
  8.      absentírati se  -am se dov. in nedov. () redko odtegniti se, ne udeležiti se: absentiralo se je pet odstotkov volivcev
  9.      abstinírati se  -am se dov. in nedov. () ne udeležiti se, ne sodelovati, zdržati se: ob glasovanju so se prebivalci množično abstinirali; abstinirati se od volitev / redko abstinirati se od alkohola
  10.      adekváten  -tna -o prid., adekvátnejši () ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz; truditi se za adekvaten prevod; dati vsebini adekvatno obliko; v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problema adekvátno prisl.: adekvatno se izraziti
  11.      afiliácija  -e ž (á) ekon. pridružitev, pripojitev družbe ali podjetja drugi družbi ali podjetju: afiliacija banke
  12.      afiliírati  -am dov. in nedov. () ekon. pridružiti, pripojiti: komunalno banko afiliirati k narodni afiliíran -a -o: afiliirano podjetje
  13.      afrodizíak  -a m () med. sredstvo, ki dražilno vpliva na spolne organe, spolno dražilo: zaužiti afrodiziak
  14.      agnóstik  -a m (ọ́) pristaš agnosticizma: bil je dvomljivec, pozitivist in agnostik
  15.      ágras  -a m (á) bot. gojen ali divje rastoč bodeč grm z užitnimi jagodami; kosmulja: na koncu vrta je zasadil agras / zobati agras in ribez
  16.      agregácija  -e ž (á) knjiž. združitev, spojitev, kopičenje: gibanje za politično agregacijo / mesta so agregacije prebivalstva
  17.      agregírati  -am dov. in nedov. () knjiž. združiti, spojiti, nakopičiti
  18.      áhniti  -em dov.) ekspr. z ah izraziti čustvo: ahnil je od začudenja
  19.      ájdovček  -čka m (á) bot. užitna goba s temno rjavim klobukom; jesenski jurček
  20.      akcènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) 1. lingv. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas, poudarek: akcent je na prvem zlogu; melodični akcent / besedni, stavčni akcent // grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent 2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom 3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke; njegove pesmi imajo močen lirični akcent; razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente
  21.      akcentuácija  -e ž (á) lingv. izrazito izgovarjanje naglašenih glasov, zlogov; naglaševanje, poudarjanje: ima dobro akcentuacijo // zaznamovanje z akcenti
  22.      akcentuírati  -am nedov. in dov. () lingv. izgovarjati izrazito, z naglasom; naglaševati, poudarjati: besede pravilno akcentuira // zaznamovati z akcenti: akcentuirati tekst akcentuíran -a -o: akcentuirano besedilo; pren. vulgarnost je v njegovem delu premočno akcentuirana
  23.      áki  -ja m () žarg., alp. akia: položiti ponesrečenca v aki
  24.      aktinídija  -e ž () trti podobna vzpenjavka ali njen užitni sad: gojiti aktinidije / jesti aktinidijo kivi
  25.      aktualizácija  -e ž (á) prilagoditev sodobnemu pojmovanju, problematiki, posodobljenje: aktualizacija antične drame; aktualizacija pouka; težnja po aktualizaciji poezije / aktualizacija vprašanja sprožitev, oživitev

   443 468 493 518 543 568 593 618 643 668  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA