Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
žit (476-500) 
- užítkarica -e ž (ȋ) ženska oblika od užitkar: užitkarica zemljišča / ko je prišla snaha v hišo, je stara gospodinja postala užitkarica ♪
- užítkarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na užitkarje ali užitkarstvo: užitkarska pravda / užitkarski kot ♪
- užítkarstvo -a s (ȋ) 1. jur. dejstvo, da je kdo užitkar: pravde v zvezi z užitkarstvom 2. nar. preužitkarstvo: zaradi užitkarstva se ne pritožuje ♪
- užitkažêljen -jna -o prid. (é ē) željen užitka, užitkov: užitkaželjen človek ♪
- užitkažêljnost -i ž (é) želja po užitkih: pridobitništvo in užitkaželjnost / njegova užitkaželjnost je znana ♪
- užitnína -e ž (ȋ) jur., do 1945 krajevni davek od prodaje tržnega blaga: pobirati užitnino; užitnina od vina ♪
- užitnínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na užitnino: užitninski dohodek od mesa, pijač / užitninski davek užitnina ♪
- užítnost -i ž (í) lastnost, značilnost užitnega: užitnost jedi / užitnost gob / ekspr. užitnost zgodbe ♪
- vážiti se -im se nedov. (ā ȃ) žarg. bahati se, postavljati se: zakaj se vedno važiš pred njim; važiti se s čim / nikar mu ne verjemi, saj se samo važi ♪
- verížiti -im nedov. (í ȋ) ekspr. 1. nezakonito prekupčevati: verižiti s cigaretami 2. delati, povzročati, da je kaj na več mestih nepravilno ukrivljeno, oblikovano: veter veriži veje; trsje se veriži / bes mu je trgal glas in verižil telo 3. vsebinsko nejasno, zapleteno govoriti: blede in veriži, da ga ni mogoče razumeti / verižiti stavke v zoprno uradno govorico ● ekspr. strasti verižijo ljudi kvarijo, pridijo ♪
- véžiti se -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) postajati vegast, kriv: deske se na soncu vežijo ♪
- viskozitéta -e ž (ẹ̑) fiz. viskoznost: viskoziteta barv, lakov, olja ♪
- vizíta -e ž (ȋ) 1. vsakodnevni zdravniški obhod in pregled bolnikov v bolnišnici: opraviti vizito; iti na vizito; pregledati bolnika pri viziti / glavna vizita 2. knjiž. uradni pregled, preiskava: izogniti se viziti na meji; pri hišni viziti najti nedovoljene predmete ● zastar. hoditi na vizite na obiske ♪
- vizitácija -e ž (á) 1. rel. pregled in presoja delovanja kake cerkvene ustanove po določbah cerkvenega prava: opraviti vizitacijo; priti na vizitacijo; škofovska vizitacija 2. knjiž. uradni pregled, preiskava: vizitacija sumljivih oseb; vizitacija zaporov ♪
- vizitacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vizitacijo: vizitacijsko poročilo / vizitacijsko potovanje ♪
- vizitátor -ja m (ȃ) rel. kdor opravlja vizitacijo: poročilo vizitatorja; vizitator kartuzij ♪
- vizíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vizito: vizitni zapiski / vizitna obleka obleka za obiske ♪
- vizitírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. rel. pregledovati in presojati delovanje kake cerkvene ustanove po določbah cerkvenega prava: župnijo je vizitiral škof 2. knjiž. uradno pregledovati, preiskovati: pazniki so vizitirali ležišča jetnikov / doktor ga vizitira ♪
- vizítka -e ž (ȋ) 1. kartonček z imenom, naslovom lastnika: dati vizitko; izmenjala sta si vizitki / vizitka na vratih // ekspr. kar kaže lastnosti koga: lepo pogrnjena miza je vizitka gospodinje 2. enojen ali prepognjen kartonček za krajša sporočila po pošti v kuverti: prodajati razglednice in vizitke ♪
- vizítnica -e ž (ȋ) star. vizitka: ponudil mu je svojo vizitnico ♪
- vknjížiti -im dov. (í ȋ) 1. fin. zapisati poslovni dogodek v konto: vknjižiti izdajo blaga, naročilo / vknjižiti pošiljko / sproti vknjižiti vse izdatke 2. jur. dokončno vpisati spremembe v zemljiški knjigi na podlagi listin: vknjižiti dolg na posestvo; vknjižiti spremembo lastnika ♪
- vlážiti -im tudi vlažíti -ím nedov., vlážil (á ȃ; ȋ í) delati kaj vlažno: vlažiti perilo / izhlapevajoča voda vlaži zrak vlážiti se, tudi vlažíti se postajati vlažen: stene so se začele vlažiti / ekspr. oči so se mu vlažile solzile ♪
- vložítev -tve ž (ȋ) glagolnik od vložiti: vložitev listine v mapo / vložitev prijave, prošnje / z vložitvijo večjih sredstev v naprave bi izboljšali proizvodnjo ♪
- vložíti -ím dov., vlóžil (ȋ í) 1. dati kaj v notranjost česa: vložiti film v fotografski aparat; vložiti listine v mapo; vložiti papir v pisalni stroj; vložiti pismo v ovojnico / vložiti kamen v prstan; vložiti steklo v okvir ♦ elektr. vložiti podatke, program v računalnik 2. dati, spraviti živila v neprodušno zaprte steklenice, kozarce, da ostanejo dalj časa užitna, dobra: vložiti češnje, kumarice; vložiti v kozarce; vložiti ribe v sode; vložiti za zimo 3. dati kam vlogo, da se sproži določen postopek pri upravnih ali sodnih organih: vložiti pritožbo, prošnjo, tožbo, zahtevo /
vložiti v vložišču 4. dati denar kam, da se poveča njegova količina: vložiti denar v banko / vložiti na hranilno knjižico 5. uporabiti denar za povečanje premoženja: veliko vložiti v trgovanje / vložiti kapital v podjetje; vložiti prihranke v nepremičnine 6. ekon. uporabiti del nanovo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečanje osnovnih sredstev in zalog: vložiti v razširjeno reprodukcijo; v kmetijstvo so vložili veliko sredstev 7. rib. spustiti ribe, rake, zlasti mlade, v tekočo ali stoječo vodo za povečanje količine teh živali v njej: vložiti postrvi v potok ● publ. vložiti vse sile v kaj zelo se za kaj potruditi, si prizadevati; publ. gledališčniki so vložili v uprizoritev mnogo truda so se za uprizoritev zelo potrudili, si zelo
prizadevali; publ. v to delo so vložili tisoč ur za delo so porabili vložèn -êna -o: uspeh ni zmeraj enak vloženemu trudu; v kis vložene gobe; pravočasno vložena prošnja; palica je vložena v kovinsko cev; v tej industriji se vložena sredstva hitreje obrestujejo ♦ lit. vložena pripoved pripoved, ki je osrednji del okvirne pripovedi; sam.: kozarec vloženega ♪
- vozíti vózim nedov. (ȋ ọ́) 1. voditi, usmerjati avtomobil, vozilo: eden je vozil, drugi so gledali skozi okno; ob nesreči so skušali ugotoviti, kdo je vozil / na starost je prenehal voziti / brez izpita je vozil avtomobil / otrok že zna voziti kolo // upravljajoč vozilo premikati se: voziti v ovinek s preveliko hitrostjo; vozil je pravilno po desni strani; voziti v koloni; dobro, hitro, previdno, zanesljivo voziti; ekspr. po polževo voziti; vzvratno voziti; voziti sto kilometrov na uro 2. s prevoznim sredstvom spravljati kam: voziti drva na žago, gnoj na njivo, pridelke na trg; voziti vino v sodih; voziti tovor z avtomobilom,
vozom / voziti koga v kočiji; voziti otroka v vozičku / v tovarno hrano vozijo dovažajo 3. premikati se v določeno smer: brod vozi čez reko / avtobus vozi vsako uro; vlak vozi od Ljubljane do Celja; s parkirišča do planinskega doma vozi tovorna žičnica 4. opravljati določeno pot: koliko časa si vozil do tja; srečno vozi / voziti iz kraja v kraj 5. uporabljati za vprego: vozijo z voli, orjejo pa s konji // vleči voz kot vprežna žival: učiti junca, konja voziti // nepreh. biti usposobljen za vprego: telici še ne vozita 6. pog., navadno s prislovnim določilom shajati, živeti: sam ne boš mogel voziti; v službi dobro vozi; z ženo lepo vozita 7. pog., v medmetni rabi izraža ukaz po odstranitvi: ti pa, je pokazal z roko, vozi ● barko voziti pijan se opotekati; popivati;
ekspr. pav, puran je vozil kočijo hodil s pahljačasto razprtim repom; ekspr. veter vozi oblake po nebu povzroča, da se enakomerno drseč premikajo; nar. koklja vozi piščeta vodi; žarg., šport. voziti slalom, smuk tekmovati v slalomu, smuku; ekspr. kolesar je vozil slalom po cesti vijugal; publ. s svojimi izjavami spretno vozi slalom se izogiba kočljivih dejstev; avtomobil vozi kot za stavo zelo hitro ◊ avt. voziti v tretji prestavi vozíti se premikati se s prevoznim sredstvom: voziti se na kolesu, v kočiji; voziti se po cesti; rad se vozi po morju; voziti se z avtomobilom, s čolnom / v službo se vozi z vlakom ∙ ekspr. jastreb, kragulj se vozi po zraku leti z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili vozèč -éča -e: uživa, vozeč se s kolesom; počasi vozeča ladja ♦ fot. vozeči posnetek posnetek, narejen s filmsko
kamero, ki drsi po tračnicah vóžen -a -o: prodam malo vožen avtomobil ♪
351 376 401 426 451 476 501 526 551 576 
