Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

žit (3.101-3.125)


  1.      razcèp  -épa m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od razcepiti: povzročiti, preprečiti razcep; po razcepu je postal predsednik na novo nastale organizacije; svetovnonazorski razcep; razcep stranke; razcep sveta na bloke; pisatelj prikazuje razcep med starimi in mladimi / razcep ogljikovodikov; razcep števila 2. razcepljenost: razcep v društvu se je še poglobil; razcep škoduje ugledu stranke 3. reža, ki nastane pri cepljenju: zabiti zagozdo v razcep 4. vsaka od cest, prog, ki nastane z razcepitvijo ceste, proge: voziti po desnem razcepu // kraj, prostor, kjer se cesta, proga razcepi: na razcepu je kažipot 5. psiht. nenormalna, navadno bolezenska zveza, povezava med duševnimi dejavnostmi: razcep mišljenja / razcep osebnosti pojav, da se kdo čuti in vede kot dvojna, večkratna osebnost ● knjiž., redko razcep med osebnimi in skupnimi interesi nasprotje ◊ anat. razcep arterije, sapnika; fiz. razcep jedrska reakcija, pri kateri se cepijo jedra z veliko atomsko maso in se sprošča energija ♪
  2.      razčemeríti  -ím dov., tudi razčeméril (ȋ í) nar. vzhodno razjeziti: z lažjo ga je razčemeril; mati se je zelo razčemerila ♪
  3.      razčlémben  -bna -o in razčlémben -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razčlembo: razčlembni postopek / občudoval je njegove razčlembne sposobnosti ♦ gled. razčlembna vaja vaja, pri kateri dramaturg in režiser predstavita dramsko delo in razložita zamisel uprizoritve ♪
  4.      razdéti  -dénem dov., razdêni razdeníte (ẹ́) 1. redko razložiti: razdela je kupljeno blago po mizi 2. star. razdejati, porušiti: sovražnik je razdel mesto ● nar. otrok je razdel uro razstavil, razdrl; star. neurejeno življenje razdene živce uniči razdét -a -o: razdet stroj ♪
  5.      razdrástiti  -im dov. (á ā) knjiž. razdražiti, razvneti: kaj te je tako razdrastilo ♪
  6.      razdráženje  -a s (ā) glagolnik od razdražiti: razdraženje živcev ♪
  7.      razdraževáti  -újem nedov. (á ȗ) dražiti: razdraževati živce / nepomembne malenkosti ga razdražujejo razdražujóč -a -e: razdražujoč hrup ♪
  8.      razdružljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da razdružiti, ločiti: razdružljive sestavine / knjiž. v nekaterih državah zakonska zveza ni razdružljiva razvezljiva ♪
  9.      rázenje  -a s (á) glagolnik od raziti: z razenjem ugotavljati trdoto diamanta; razenje stekla; razenje z nohti ♪
  10.      razgáditi  -im dov. (ā ȃ) knjiž. razjeziti, razdražiti: ravnodušnost nekaterih ljudi ga je razgadila; zakaj si se tako razgadil razgáden -a -o: bil je zelo razgaden ♪
  11.      razgnéviti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. razjeziti, razburiti: njene besede so ga zelo razgnevile; samo navidez se je razgnevil razgnévljen -a -o: razgnevljen je odšel od doma ♪
  12.      razgóvor  -a m (ọ̑) 1. nav. mn. uradna izmenjava mnenj, stališč: razgovori med predsednikoma so bili uspešni; razgovori potekajo v prijateljskem ozračju; poslovni, uradni razgovori; razgovori o razorožitvi in zmanjšanju napetosti / imeti razgovore 2. raba peša izmenjava mnenj, misli; pogovor: razgovor se pretrga, se začne; obrniti, usmeriti razgovor na druge stvari; poseči v razgovor; glasen, sproščen, zaupen razgovor; prijateljski razgovor; razgovor o sodobni umetnosti; predmet razgovora / telefonski razgovor / v živahnem razgovoru sta hitro prišla na vrh ● razgovor je potekal med štirimi očmi brez prič, zaupno; publ. razgovori na najvišji ravni med najvišjimi uradnimi predstavniki države; publ. razgovor za okroglo mizo odkrit, sproščen pogovor o določenem vprašanju, problemu ◊ ped. hevristični razgovor metoda razgovora, ki navaja učence k samostojnemu pridobivanju novih spoznanj; katehetski razgovor v obliki vnaprej določenih vprašanj in odgovorov; metoda razgovora pri kateri učenci pridobivajo nova spoznanja v pogovoru z učiteljem ♪
  13.      razgréti  -gréjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti kaj (zelo) toplo: razgreti peč; s kurjenjem razgreti / razgreti mast / poletno sonce je razgrelo ozračje; kamen se je na soncu razgrel 2. povzročiti občutek (velike) toplote: sonce jih je razgrelo; med hojo so se razgreli / živahna igra otroke razgreje 3. ekspr. razvneti: glasba jih je razgrela; ljudje so se razgreli in govorili drug čez drugega / film jim je razgrel domišljijo // zelo razburiti, razjeziti: krivični očitki človeka razgrejejo; tako se je razgrel, da so ga komaj pomirili / molči že, se je razgrel ● ekspr. vino je družbo razgrelo zaradi popitega vina so postali bolj živahni, zgovorni; ekspr. s petjem borbenih pesmi jih je hotel razgreti spodbuditi, navdušiti razgrét -a -o: razgret obraz; pomiriti preveč razgrete razpravljavce; streha je razgreta; iz kuhinje je prišla vsa razgreta; razgret od hitre hoje ♪
  14.      razgrévati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati kaj (zelo) toplo: razgrevati peč / poletno sonce razgreva zemljo; skale se razgrevajo 2. povzročati občutek (velike) toplote: naporna hoja razgreva 3. ekspr. razvnemati: taka glasba razgreva strasti; razgrevati zavist; med pripovedovanjem se je vse bolj razgreval / razgrevati domišljijo / častihlepje jih razgreva // zelo razburjati, jeziti: krivica človeka razgreva; ne razgrevaj se zaradi stvari, ki jih ni mogoče spremeniti / domov pojdi, se je razgreval ♪
  15.      razgubíti se  -ím se dov., razgúbil se (ȋ í) nav. ekspr. 1. raziti se, navadno neopazno: radovedneži so se hitro razgubili / razgubili so se na svoje domove; fantje so se razgubili po hišah / ko bo prenehalo deževati, se bodo ljudje razgubili // s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati a) neviden: otroci so se razgubili med drevjem b) neslišen: klic se je razgubil v daljavi / koraki se razgubijo v noč 2. prenehati biti, obstajati: ko je vzšlo sonce, se je megla razgubila / posmehljiv izraz na njegovem obrazu se je razgubil razgubíti redko izgubiti: žep se mu je raztrgal, zato je razgubil denar; dokumenti se ne smejo razgubiti ♪
  16.      razhòd  -óda m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od raziti se: povzročiti, ukazati razhod; ob razhodu so se veselo pozdravljali; razhod množice, vojakov / razhod po domovih / medsebojna nesoglasja so povzročila razhod društva / njen razhod s fantom je bil dokončen 2. nav. mn., publ. razlika (v pogledih, nazorih): gre za razhode v metodah, ne pa v ciljih ♪
  17.      razhodíti  -hódim dov. (ȋ ọ́) 1. s hojo, hojenjem poteptati, steptati: razhoditi sneg / razhoditi pot ∙ redko otroci so razhodili blato po vsej hiši raznesli 2. s hojo, rabo razširiti: pretesne čevlje bo treba razhoditi // s hojo, hojenjem poškodovati, uničiti: razhoditi pete pri čevljih / ljudje so travo popolnoma razhodili razhodíti se s hojo, hojenjem se razgibati: razhoditi se po dolgi vožnji; šel je na sprehod, da bi se razhodil; razhoditi (si) noge razhójen -a -o: razhojeni čevlji; blatna razhojena pot; razhojena tla; žito je razhojeno ♪
  18.      razhúditi  -im tudi razhudíti -ím dov., razhúdil (ú ȗ; ȋ í) ekspr. razjeziti: otrokova trmoglavost ga ni razhudila; razhudil se je in ga ozmerjal; učitelj se je razhudil nad predrznimi učenci; hitro, zelo se razhuditi / drama je občinstvo razhudila razhúden -a -o: razhuden človek; razhuden je odšel ♪
  19.      razíd  -a m (ȋ) glagolnik od raziti se: razid množice / pogosta nesoglasja so povzročila razid društva ♪
  20.      razjáditi  -im dov. (ā ȃ) zastar. razjeziti, razsrditi: njihova nepravičnost jo je razjadila; kadar se je razjadil, so se ga vsi bali ♪
  21.      razjáriti  -im dov. (ā ȃ) ekspr. zelo razjeziti, razdražiti: novica je vaščane razjarila; s posmehovanjem ga je še bolj razjarila; fant se je razjaril in le težko so ga pomirili; razjariti se na koga, nad kom / še tega ne zasluži, se je razjaril razjárjen -a -o: razjarjen človek; razjarjen je odšel domov; razjarjena žival; prisl.: razjarjeno odgovarjati ♪
  22.      razjárjati  -am nedov. (á) ekspr. zelo jeziti, dražiti: stalni prepiri ga razjarjajo; pogosto se razjarja ♪
  23.      razjásniti  -im in razjasníti -ím dov., razjásnil (ā ȃ; ȋ í) 1. narediti, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo: nekatere podrobnosti bo še treba razjasniti; razjasni jim, kar je še nejasno; stvari so se razjasnile / preiskava bo razjasnila stanje / to uganko smo težko razjasnili rešili, razrešili; skušal ji je razjasniti sanje razložiti // narediti, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razjasnil jim je svoje razloge za odpoved; natančno razjasniti, kako je prišlo do napake 2. narediti, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: to dejstvo nam razjasni, zakaj je prišlo do spremembe / razjasniti pesnikov odnos do življenja razjásniti se, in razjasníti se s smiselnim osebkom v dajalniku priti do spoznanja, začeti razumevati: zdaj se nam je razjasnilo, kdo je krivec razjásnjen -a -o: vse podrobnosti še niso razjasnjene ♪
  24.      razjókati se  tudi razjokáti se -am se, in razjókati se tudi razjokáti se -jóčem se dov., razjókajte se tudi razjokájte se in razjóčite se (ọ́ á ọ́) izraziti veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami ali glasovi: razjokala se je in bilo ji je lažje; ob slovesu se je razjokal; od jeze, žalosti se razjokati; glasno, tiho se razjokati / razjokati se nad svojo usodo razjókan -a -o: skušal je potolažiti razjokanega otroka ∙ knjiž. ima bled obraz in razjokane oči objokane ♪
  25.      razkáčiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. zelo razjeziti, razdražiti: objestno govorjenje ga je razkačilo; zajokala je, kar je očeta še bolj razkačilo; zelo se je razkačila razkáčen -a -o: razkačen starec; ves razkačen udari s pestjo po mizi; prisl.: razkačeno pogledati ♪

   2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA