Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
žit (1.993-2.017)
- nèizrazljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da izraziti: ob teh besedah ga je obšel čuden, neizrazljiv občutek; neizrazljivo čustvo 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizrazljiva ljubezen je bila v njenih besedah; neizrazljiva očarljivost njegovega vedenja ● njen pogled je top, neizrazljiv brezizrazen nèizrazljívo prisl.: bil je neizrazljivo lep dan; sam.: poskušal je izraziti nekaj neizrazljivega ♪
- nèiztožljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) jur. ki se ne da iztožiti: neiztožljivi dolgovi; neiztožljiva obveznost ♪
- nejevólja -e ž (ọ̄) kratkotrajno čustvo človeka, ki se s čim ne strinja, ni zadovoljen: ob sinovih besedah je očeta obšla nejevolja; izraziti nejevoljo nad kom; kazati nejevoljo / nejevolja se mu bere na obrazu; le s težavo je premagoval nejevoljo / spravljati koga v nejevoljo / z nejevoljo je privolil nerad ♪
- ném -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) 1. ki ni sposoben oblikovati besed, stavkov z govorilnimi organi: nem človek; je gluh in nem / ekspr. še nemi črv zna izraziti bolečino // ekspr. ki molči, ne govori: nemi, a ne brezčutni gledalci; nem ga je poslušal; nema in bleda je hodila po hiši; spraševali so ga, a ostal je nem kot riba / nem se je bojeval z usodo; pren. nemi čas; nemi grobovi // knjiž., ekspr. ki se ne oglaša: ptice v vejah so še neme / nemi gozdovi; reka se vije nema / nema tema / pesn. nemi molk popoln 2. ki ni izražen z besedami: razumel je nemi odgovor; odgovoriti na nemi pozdrav; opazovati nemo sporazumevanje // ki ga ne spremlja govorjenje, besedilo: izraziti čustva z nemo igro; nemo srečanje / nemi film film brez dialogov, glasbe in šumov; junaki nemega filma 3. ekspr. ki se ne izraža glasno: v nemem obupu je vila roke; nema
bolečina, groza, žalost // neslišen, tih: nem smeh ● nema abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna abeceda; biti nema priča česa biti navzoč pri kakem dogajanju, ne da bi sodeloval ◊ adm. nemi znak stenografski znak, ki se ne izgovarja; ekon. nema zamenjava blaga pri primitivnih ljudstvih zamenjava, pri kateri ljudje ne pridejo v neposreden stik; geogr. nema karta karta brez napisov; lingv. nema črka črka, ki se ne izgovarja; lov. nemi pes pes, ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; muz. nema klaviatura priprava za urjenje v igranju na klavir; num. nemi novec novec brez napisa; zool. nemi labod labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor némo prisl.: nemo je gledala za njim; nemo je opravljal vsak svoje delo; nemo uživati razgled ♪
- nèmôčen -čna -o prid. (ȅ-ó) ki si ne more pomagati: maščevati se nad nemočnimi ranjenci; nemočna žrtev ugrabiteljev / publ. pred nastalim problemom so bili nemočni brez moči ∙ nemočna grožnja grožnja, ki se ne more uresničiti nèmôčno prisl.: nemočno groziti; nemočno je ležal na tleh; roke so ji nemočno ležale v naročju ♪
- nèmuslimán -a m (ȅ-ȃ) kdor ni musliman: sožitje muslimanov in nemuslimanov ♪
- nenavídeti -im nedov. (í ȋ) zastar. sovražiti: nenavideti soseda // zavidati: nenavidim ti otroka ♪
- nèodložljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da, ne sme (časovno) odložiti: ima neodložljiv opravek; neodložljivo delo / ti problemi so neodložljivi; neodložljiva naloga, zadeva // knjiž. neizogiben, nujen: bliža se čas neodložljivega slovesa / taki ukrepi so bili neodložljivi nèodložljívo prisl.: neodložljivo reševati kaj ♪
- nèodpóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) 1. ki ni odporen: neodpornemu človeku je bolezen še bolj nevarna / neodporen material; ta sorta žita je proti mrazu zelo neodporna 2. med. katerega organizem slabo ali sploh ne prenaša določene snovi: bolnik je neodporen proti zdravilom, za zdravila ♪
- nèomláčen -a -o prid. (ȅ-á) ki ni omlačen: neomlačeno žito ♪
- nèomláten -a -o prid. (ȅ-á) ki ni omlaten: neomlateno žito ♪
- nèoporéčen -čna -o prid. (ȅ-ẹ̄) 1. ki ni oporečen: neoporečen dokaz; njegova trditev je bila neoporečna / njena obleka je bila vselej neoporečna / neoporečno vedenje ♦ šport. neoporečna izvedba izvedba, ki je popolnoma v skladu s tekmovalnimi pravili 2. ki ima pozitivne lastnosti zlasti v moralnem pogledu: neoporečen človek; idejno, politično neoporečen / ima neoporečno preteklost; pošteno, neoporečno življenje nèoporéčno prisl.: neoporečno živeti; stvar je bila neoporečno ugotovljena ♪
- néoromántik -a m (ẹ̑-á) predstavnik neoromantike: Murn je izrazit neoromantik ♪
- nèpojasnljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da pojasniti, razložiti: v starih spisih so odkrili nekaj nepojasnljivih elementov; nepojasnljivi pojavi / njihovo stališče je nepojasnljivo ♪
- nèpotolažljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da potolažiti: v svoji žalosti je nepotolažljiv nèpotolažljívo prisl.: še dolgo je nepotolažljivo jokal ♪
- nèpožét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni požet: nepožeto žito / stopal je počasi med nepožetimi njivami ♪
- nèpregázen -zna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki se ne da pregaziti: nepregazni zameti / ekspr. vozovi so obtičali v nepregaznem blatu ♪
- nèprehóden in nèprehôden -dna -o prid. (ȅ-ọ̄; ȅ-ó) ki se ne da prehoditi: v enem dnevu neprehodna razdalja // po katerem se ne da hoditi, voziti: ob deževju je ta pot neprehodna ♪
- nèprevózen in nèprevôzen -zna -o prid. (ȅ-ọ̄; ȅ-ó) po katerem se ne da peljati, voziti: neprevozen prelaz; na tem odseku je cesta neprevozna ♪
- nèpričakován -a -o prid. (ȅ-á) 1. ki ni pričakovan: prišli so nepričakovani gostje / nepričakovan dogodek; nastopile so nepričakovane ovire, težave; nepričakovana zmaga; na nepričakovano vprašanje ni znal odgovoriti / redko kadar sem se oglasil tam, sem bil nepričakovan nezaželen 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: občutil je nepričakovan užitek nèpričakováno 1. prislov od nepričakovan: nepričakovano se zgoditi; zbrali so nepričakovano veliko vsoto; študij je končal nepričakovano hitro 2. izraža trenutnost: nepričakovano se je sklonil in stekel proč ♪
- nèpróžnost -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost neprožnega: neprožnost lesa / neprožnost politike / pri njem je bilo opaziti nekakšno neprožnost misli / pripovedna neprožnost ♪
- nèrazdrúžen -žna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ekspr. ki se ne da razdružiti, ločiti: nerazdružna zveza / nerazdružna prijatelja zelo velika, dobra nèrazdrúžno prisl.: nacionalna in idejna enotnost sta nerazdružno povezani ♪
- nèrazdružljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ekspr. ki se ne da razdružiti, ločiti: povezati v nerazdružljivo celoto / postala sta nerazdružljiva prijatelja zelo velika, dobra nèrazdružljívo prisl.: biti nerazdružljivo povezan s čim ♪
- nèrazložljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da razložiti, pojasniti: čuden, nerazložljiv pojav; nerazložljiv umor; storiti kaj iz nerazložljivih vzrokov; nerazložljive skrivnosti / njena žalost je bila nerazložljiva ♪
- nervírati -am nedov. (ȋ) pog. razburjati, dražiti: začel ga je namerno nervirati; obnašanje domačih ga nervira; nikar me ne nerviraj / vsak šum ga nervira ♪
1.868 1.893 1.918 1.943 1.968 1.993 2.018 2.043 2.068 2.093