Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

žit (126-150)


  1.      magnezíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na magnezit: magnezitni rudnik ♦ grad. magnezitni cement vezivni material iz magnezijevega klorida in magnezijevega oksida; teh. magnezitna opeka opeka iz žganega magnezita ♪
  2.      markazít  -a m (ȋ) min. rudnina rombični železov sulfid: pridobivanje žveplove kisline iz markazita ♪
  3.      martenzít  -a m (ȋ) metal. prenasičena trdna raztopina ogljika v jeklu, ki nastane pri hitrem ohlajanju ♪
  4.      martenzíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na martenzit: martenzitno jeklo / martenzitna struktura jekla ♪
  5.      mehkúžiti  -im nedov. (ú ȗ) ekspr. povzročati, da se kdo boji ali ni sposoben prenašati (večjih) telesnih naporov, neprijetnosti: udobje je vojake vedno bolj mehkužilo; mehkužiti se v varnosti in brezdelju / značaj se mu mehkuži // pretirano negovati, razvajati: le mehkuži ga, da ne bo za nobeno rabo ♪
  6.      méziti se  -im se nedov. (ẹ̄) nar. štajersko počasi, komaj zaznavno se premikati: pred njim se je v snegu nekaj mezilo ♪
  7.      méžiti  -im, in mežíti in méžiti -im nedov. (ẹ̄; ȋ ẹ́) nar. vzhodno odstranjevati lubje z muževnega debla; majiti: mežiti deblo, hlod ♪
  8.      množítelj  -a m (ȋ) 1. knjiž. kdor kaj veča, povečuje: množitelj kapitala 2. mat. število, s katerim se množi: množenec in množitelj ♪
  9.      množítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od množiti: v kraju so bile vse možnosti za množitev novih obratov / nagla množitev prebivalstva v mestih / proučevati množitev rastlin razmnoževanje ♪
  10.      množíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati kaj številnejše: s spretno igro je hitro množil frnikole; izostanki pri delu so se množili; sovražniki se množijo, prijatelji se pa umikajo; počitniške hišice so se ob reki hitro množile // delati kaj večje: množiti bogastvo, premoženje; delo se mu je množilo / z vprašanji o bolečinah so bolnici množili trpljenje večali, povečevali 2. mat. delati računsko operacijo, pri kateri se množenec tolikokrat poveča, kolikor znaša množitelj: zna že množiti in deliti; množiti s pet ● redko svoje pesmi je množil na pisalni stroj razmnoževal množíti se 1. dobivati čedalje večje število primerkov, članov: njegova knjižnica se hitro množi; to ljudstvo se množi 2. razmnoževati se: rastline se množijo na različne načine ♦ biol. nespolno se množiti množèč -éča -e: množeči se neuspehi; hitro množeče se bogastvo ♪
  11.      monazít  -a m (ȋ) min. rudnina fosfat cerija in lantana ♪
  12.      možítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od možiti: misli na možitev; hči je bila že za možitev; vdova ni imela v mislih druge možitve ♪
  13.      možíti se  -ím se nedov. (ȋ í) raba peša, v zvezi z osebo ženskega spola 1. poročati se: danes se moži / moži se na kmetijo 2. dov. poročiti se, omožiti se: rada bi se možila možíti ekspr. dajati, oddajati v zakon: moži edino hčer ♪
  14.      mrazíti  -ím tudi mráziti -im nedov. (ȋ í; ā ȃ) nav. 3. os. 1. brezoseb. čutiti mraz, drgetanje: mrazi me; mrazi me po hrbtu; v tej obleki te mora mraziti 2. redko povzročati občutek mraza: dež jo je mrazil; veter ga je mrazil v pleča; na snegu se je mrazil / zima me mrazi / brezoseb. čedalje bolj je mrazilo 3. ekspr. povzročati neprijetne občutke: spomin na to me mrazi; ponižanje in strah sta mu mrazila dušo mrazèč -éča -e: mrazeč pot me je oblil; mrazeč večer, veter; mrazeča vlaga ♪
  15.      mréžiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. opremljati z mrežo: mrežiti okna 2. knjiž. delati mrežasto: vodni curek je mrežil podobo na gladini 3. obrt. delati, izdelovati mrežo s kvadratastimi luknjicami tako, da se posamezna zanka utrdi z vozlom: mrežiti in kvačkati ● knjiž. mrežiti prt ažurirati mréžiti se knjiž. obstajati v mrežasti obliki: v dolini se je v razpokah mrežil ledenik ♪
  16.      mrzíti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž. (zelo) sovražiti: mrzi zapeljivca; spoznal je, da ga obenem ljubi in mrzi / zaradi njegove podjetnosti so ga nekateri mrzili // čutiti odpor, veliko nenaklonjenost: mrzi fizično delo; mrzi nered, prah; mrzi ženske, življenje mrzèč -éča -e: mrzeč drug drugega ♪
  17.      múžiti se  -im se, in mužíti se in múžiti se -im se nedov. (ū ȗ; ȋ ú) biti muževen: bukev se muži ♪
  18.      nadražíti  in nadrážiti -im, in nadrážiti -im dov. (ȋ á; á ā) 1. z draženjem povzročiti reakcijo: nadražiti vime, da daje več mleka 2. knjiž. razjeziti, razdražiti: pazi, da ga ne boš nadražil / nadražiti čebele, psa 3. redko nahujskati, naščuvati: nadražili so ga zoper mene nadrážen -a -o: nadražen pes; spolno nadražen ♪
  19.      najezíti se  -ím se dov., najézil se (ȋ í) v jezi, jezenju doseči veliko, preveliko mero: največ se je najezil nad najstarejšim / ko so se najezili, so se začeli dogovarjati ♪
  20.      najéžiti  -im tudi naježíti -ím dov., najéži; najéžil (ẹ̄ ẹ̑; ȋ í) postaviti v tak položaj, kot so bodice pri ježu: pes naježi dlako in pokaže zobe / naježiti obrvi namrščiti najéžiti se, tudi naježíti se 1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu: mački se je naježila dlaka; ekspr. od strahu so se mu naježili lasje / mačka se je naježila in zapuhala; pren., ekspr. dolge sulice vojakov so se naježile proti sovražniku 2. ekspr. izraziti nejevoljo, nezadovoljstvo: ob teh besedah se je ves naježil / kaj si se tako naježila proti njemu najéžen -a -o tudi naježèn -êna -o: naježen pes; dlako ima vso naježeno; prisl.: gledal je naježeno in sovražno ♪
  21.      nakáziti  -im tudi nakazíti -ím dov., nakázil (ā ȃ; ȋ í) skaziti, iznakaziti: kdo te je tako nakazil; bolezen ji je nakazila obraz nakážen -a -o tudi nakažèn -êna -o: imeti nakažen obraz; žrtve so bile zelo nakažene ♪
  22.      nakrémžiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti gube, poteze kot pri joku: nakremžiti obraz, usta; zasmehljivo je nakremžila ustnice; otrok se je nakremžil nakrémžen -a -o: nakremžen obraz / ekspr. že ves dan je nakremžen siten, slabe volje ♪
  23.      naložítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od naložiti: hitra naložitev blaga / norma naložitve vagona / naložitev denarja v banko / velike naložitve v industrijo naložbe ♪
  24.      naložíti  -ím dov., nalóžil (ȋ í) 1. napraviti, da pride kaj na kako vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: naložiti les, tovor, živino; naložiti na mulo, nosila, voz; naložiti si drv v naročje / naložiti ladjo, vagon // napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom sploh: knjige je naložil kar na mizo / preveč krompirja si si naložil na krožnik / naložiti perilo v omaro zložiti // napraviti, da pride na ognjišče kako trdno gorivo z namenom, da se vzdrži ogenj: naloži še kako poleno / naložiti na ogenj; naložiti v peč; naloži, da bo topleje / redko naložiti ogenj podkuriti, zakuriti 2. uporabiti denar za povečanje premoženja: naložiti denar v obveznice; naložiti denar v hišo, zemljo / naložiti denar na hranilno knjižico, v banko vložiti // ekon. uporabiti del nanovo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog: naložiti denar v industrijo, turizem; naložiti sredstva v razširjeno reprodukcijo / naložiti denar v vojsko 3. nav. ekspr. napraviti, da je kdo dolžen opraviti kaj: naložili so mu veliko dela, dolžnosti; preveč skrbi si je naložil / naložiti davke, globo / naložiti kazen / star. naložil je tlačanom, da se morajo klanjati ukazal jim je, zahteval od njih / pog. še ta umor so mu naložili prisodili, pripisali ● slabš. hitro so se naložili v avto in odpeljali so vstopili; pog. oče mu jih je naložil ga je natepel, pretepel; ekspr. naložila si je osmi križ osemdeset let je (bila) stara; pog. naložili so mu pet let obsodili so ga na pet let zapora; pog., ekspr. preveč si ga je naložil se je napil naložèn -êna -o: tovornjak, naložen z zaboji; odslužiti naloženo kazen; odboru je naložena skrb za proslavo ♪
  25.      namnožítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od namnožiti: preprečevati preveliko namnožitev divjadi ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA