Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (9.651-9.675)


  1.      kvánten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kvant: kvantna fizika / kvantna mehanika veda o osnovnih delcih, atomih, molekulah, ki se jim pri gibanju ne more določiti tir; kvantna teorija teorija o osnovnih delcih, atomih, molekulah in izmenjavanju energije med njimi; kvantno število število, ki določa energijo atoma, molekule ♪
  2.      kvantitéta  -e ž (ẹ̑) navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na obseg, količina: izdelek mora imeti predpisano kvantiteto / kvantiteta lepote / prehod iz kvantitete v kvaliteto ◊ lingv. kvantitetna opozicija; izgovor glasu glede na trajanje ♪
  3.      kvantitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) kvantitativen: kvantitetna sprememba programa / kvantitetna raven prireditve ◊ lingv. kvantitetna opozicija pomensko razločevalna neenakost glasov v trajanju ♪
  4.      kvántum  -a m (ȃ) knjiž., navadno z rodilnikom količina, množina: imel je predpisani kvantum hrane; velik kvantum gradiva / kvantum presežnega dela ♪
  5.      kvár  -a m (ȃ) 1. kvarjenje: v tem prostoru so živila izpostavljena kvaru; prišlo je do hitrega kvara moke / obvarovati mladino pred kvarom 2. star. škoda: kvar mora poravnati / drug drugemu delata kvar // okvara: na električnem daljnovodu je nastal kvar ♪
  6.      kváriti  -im nedov. (á ȃ) 1. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: ne kvari razpoloženja s takim pripovedovanjem; ni mu hotel kvariti sreče; ta misel mu kvari veselje do vojaškega življenja / ni hotel kvariti prijetne družbe // vplivati moralno negativno: s svojim vedenjem kvari otroke / to mu kvari značaj 2. delati kaj manj popolno, dovršeno: slika kvari simetrijo; napaka kvari smisel zgodbe / nikar (si) ne kvari oči / z rezanjem pločevine kvariš škarje kváriti se postajati neužiten, slab: vino se je začelo kvariti / v tej vročini se hrana kvari // postajati slabši, neuporaben: igrače se kvarijo; avtomobil se je začel kvariti ● vreme se kvari postaja deževno, mrzlo ♪
  7.      kvárjenje  -a s (á) glagolnik od kvariti: to vino je zelo podvrženo kvarjenju; kvarjenje živil / kvarjenje otrok ♪
  8.      kvarljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se (rad) kvari: kvarljivo blago; hitro kvarljiva živila 2. zastar. škodljiv: kvarljive živali ♪
  9.      kvarljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost kvarljivega: kvarljivost živil ♪
  10.      kvartálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kvartal, četrtleten: izdajajo kvartalni bilten; letni in kvartalni načrti ◊ med. kvartalni pijanec človek, občasno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač ♪
  11.      kvartár  -ja m (ȃ) geol. obdobje kenozoika, v katerem se je pojavil človek: raziskuje podnebne razmere v kvartarju ♪
  12.      kvartáren  -rna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kvartar: kvartarne plasti / kvartarno rastlinstvo 2. ekon., navadno v zvezi kvartarne dejavnosti zdravstvo, šolstvo, znanost, kultura, državna uprava ♪
  13.      kvartéten  -tna -o prid. (ẹ̑) lit., v zvezi kvartetni del soneta del soneta, sestavljen iz dveh štirivrstičnih kitic ♪
  14.      kvás  -a m (ȃ) 1. snov iz kvasovk, navadno za vzhajanje testa: razdrobiti kvas; star, svež kvas; zamesiti testo brez kvasa, s kvasom / kupiti kos kvasa / tovarna kvasa / pivski kvas // ekspr. kar daje spodbudo, moč: te nove ideje so postale kvas socialistične preobrazbe / mladina je kvas revolucionarnega gibanja ∙ ekspr. dežela je sedaj v kvasu ima vse možnosti za uspeh, uveljavitev 2. navadno v ruskem okolju osvežilna pijača iz rži, kvasa in slada: poln vrč kvasa ♪
  15.      kvasárna  -e ž (ȃ) redko tovarna kvasa: modernizirati kvasarno ♪
  16.      kvestúra  -e ž (ȗ) 1. v Italiji najvišji policijski urad v provinci: odpeljali so ga na kvesturo 2. nekdaj vpisni urad na univerzi ♪
  17.      kvietízem  -zma m (ȋ) filoz. religiozno etični nazor, ki izpoveduje pasiven odnos do življenja: nagnjenje h kvietizmu; asketstvo in kvietizem ♪
  18.      kvísling  tudi kvízling -a m (ȋ) 1. med drugo svetovno vojno kdor sodeluje z (nacističnim) okupatorjem: organiziranje špijonov in kvislingov 2. slabš. izdajalec (domovine): likvidacija (domačih) kvislingov ♪
  19.      kvíšku  prisl. (ȋ) izraža gibanje ali smer navpično navzgor: držati roko kvišku; veje štrlijo kvišku; plamen švigne kvišku / ekspr. letalo se požene kvišku navzgor / planiti, skočiti kvišku // v medmetni rabi izraža ukaz, zahtevo: fantje, kvišku / kot poziv oborožene osebe k neupiranju, vdaji roke kvišku ● star. stvar bo urejena, kakor bi kvišku pogledal zelo hitro; vznes. kvišku srca izraža spodbudo k premagovanju malodušnosti ♪
  20.      kvódlibet  -a m (ọ̑) knjiž., redko mešanica, zmes: ta kvodlibet jezikov mu je ugajal // zmeda, zmešnjava: vsesplošen kvodlibet ♪
  21.      l  [èl in lǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, l êla tudi l-ja (ȅ ȇ; ǝ̏) trinajsta črka slovenske abecede: mali l; napisano z dvema l; cev ima obliko črke L // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči l ◊ lingv. mehki ali palatalni l [l'] izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev za zgornjimi zobmi; srednji l izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi jezična konica za zgornjimi zobmi; trdi ali velarni l [ł] iygovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu; deležnik na -l ♪
  22.      labílen  -lna -o prid. (ȋ) ki se zelo lahko, hitro menja; nestalen, neuravnovešen: labilen temperament; labilno duševno stanje; labilno zdravje / cene so labilne / ona je čustveno labilna / biti labilna osebnost // nestabilen, majav: kanu je labilen ◊ fiz. labilna lega ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najvišji možni legi; kem. labilna spojina spojina, ki že pri manjših zunanjih vplivih spremeni sestavo; meteor. labilno ozračje ozračje, v katerem nastajajo vzponski tokovi, ki lahko povzročajo nevihte ♪
  23.      lábiovelár  -a m (ȃ-ȃ) lingv. soglasnik, tvorjen z ustnicami in dvigom jezika proti mehkemu nebu: indoevropski labiovelari ♪
  24.      labirínt  -a m (ȋ) kraj, kjer se zablodi, blodnjak: tavati po labirintu; zaiti v labirintu; najti izhod iz labirinta; ekspr. ti hodniki so pravi labirint / ekspr. gozdni labirint; pren., ekspr. labirinti človeške duše // ekspr., z rodilnikom velika neurejena množina: labirint stopnišč in temnih hodnikov / knjiž.: labirint fraz; cel labirint laži in krivic ◊ anat. labirint del notranjega ušesa s polkrožnimi kanali in polžem, blodišče; koščeni labirint koščena, zunanja plast labirinta; kožnati labirint mehka, notranja plast labirinta; arheol. labirint zamotan sistem hodnikov in prostorov v stavbah na Kreti in v Egiptu ♪
  25.      labirínten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na labirint: labirintni hodniki / labirintne poti ekspresionistične poezije ◊ anat. labirintna tekočina tekočina, ki napolnjuje labirint; strojn. labirintna tesnilka tesnilka z več zaporednimi zožitvami vzdolž gredi ♪

   9.526 9.551 9.576 9.601 9.626 9.651 9.676 9.701 9.726 9.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA